ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

More documents

Recommendations

Info

Vsakodnevna dokumentacija odraža nadzor napredka pacienta in vrednotenje izidov, ki so specifični za načrt vodenega primera ali klinično pot. V objavljenih raziskavah, ki so proučevale izide tega modela, se večina podatkov nanaša na kazalce, ki kažejo zmanjšanje števila oskrbnih dni v bolnišnici, izboljšano zdravstveno stanje ter zmanjšanje stroškov, manj pa na neposredne izide. Funkcije vodenja tipičnega primera Direktni izidi vodenja tipičnega primera Končni izidi v zdravstveni sistem Ocena Znanje pacienta Zdravstveni izidi Planiranje Vključevanje pacienta v proces ZN Kakovost ZN Pospeševanje Usposobljenost pacienta Stroški ZN Slika 7: Spekter odgovornosti (Cohen, Cesta 2001: 420, cit. po Courtesy Case Management Society of America Council for Case Management Accountabillity, Little Rock, Arkansas, 1997) Model koordinatorja primera je sedaj uveljavljen v vseh slovenskih bolnišnicah. V jeseniški bolnišnici se je pokazalo, da se je izboljšala komunikacija s pacientom, z zdravstvenim timom, ki ga obravnava v bolnišnici, ter s timom na primarni ravni. Nekoliko se je spremenila tudi kultura v bolnišnici (Lindič, Kramar, Rems, 2007: 46). 7.2.6 INOVATIVNI MODELI IZVAJANJA ZDRAVSTVENE NEGE Predvsem v ZDA medicinske sestre veliko energije usmerjajo v razvoj inovativnih modelov izvajanja zdravstvene nege, katerih osnovni namen je oblikovanje k pacientu usmerjenih interdisciplinarnih timov, ki izvajajo varno, uspešno, časovno 57
in stroškovno učinkovito ter pravično zdravstveno oskrbo. Kimball in Joynt predstavljata (2007, str. 392) pet modelov, ki so že pokazali dobre rezultate. Skupna značilnost modelov je, da so grajeni na znanju in izkušnjah diplomiranih medicinskih sester. Diplomirane medicinske sestre nastopajo v vlogi koordinatorja primera oz pospeševalcev zdravstvene nege pacientov, tako v bolnišnici kot premeščanju v domačo oskrbo. Imajo pristojnost, odgovornost ter avtoriteto za vodenje integrirane in k doseganju uspešnih izidov usmerjene zdravstvene nege. Diplomirane medicinske sestre so dodatno izobražene na področju vodenja, financ, plačevanja zdravstvenih storitev in uporabe virov. Večje oddelke razdelijo na manjše, ki imajo 12 do 16 postelj. Velika pozornost je namenjena zadovoljevanju izobraževalnih potreb pacientov in družin ter dobremu sodelovanju z njimi, s čimer se zmanjšajo potrebe po hospitalizaciji. Z uporabo novih tehnologij se zmanjšajo delovne obremenitve zaposlenih, saj se na ta način zmanjša potreba po dokumentiranju, izboljšata dokumentacija in dostop do informacij, zmanjšajo nepotrebni koraki in trošenje časa. Tehnologija sama po sebi ne prinaša novih modelov. Njena uporaba pripomore, da živi modeli izboljšajo uspešnost zdravstvene nege. Vsi modeli so pokazali potrebo po merljivosti rezultatov, saj je le na ta način mogoče dokazati uspešnost novih modelov. Burrit, Wallace, Steckel in drugi poročajo (2007, str. 559), da je uvedba vloge medicinske sestre – mentorja pripomogla k varni in kakovostni zdravstveni negi. Vloga mentorja v modelu je bila vrednotena po smernicah avtorja Donabediana, ki pravi, da je struktura najpomembnejši dejavnik za pospeševanje kakovosti. Strukturne komponente, kot so na primer število, vrsta osebja in kompetenčne stopnje imajo močan vpliv na proces izvajanja zdravstvene nege. Za mentorje so bile izbrane starejše in izkušene medicinske sestre, sposobne reflektivnega razmišljanja. Z uvedbo modela se je občutno zmanjšalo število padcev pacientov – 20 %, preležanine zaradi pritiska – 38 %, reševanje napak zaradi neljubih dogodkov – 47 %, ležalna doba pa se je skrajšala za 7 % (Burrit, Wallace, Steckel in drugi, 2007, str. 559). Rezultati potrjujejo kritično razmerje vpliva strukture (klinični mentor) in procesa (nadzor in mentorstvo) na izide bolezni pacientov, kar dopolnjujejo tudi dokazano izboljšani finančni rezultati. 7.3 POTEK <strong>DELA</strong> V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE V Kaliforniji je bila opravljena raziskava delovnega poteka na osnovi delitve delovnih aktivnosti, ki jih medicinske sestre opravijo neposredno ob pacientu, in tiste, ki niso vezane nanjo. Upeniks, Akhaven, Kotlerman in drugi, (2007, str. 243) so aktivnosti razdelili na naslednji način. 58
Page 1 and 2:
ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEG
Page 3 and 4:
KAZALO 1 ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE D
Page 5 and 6:
Slika 9: Dejavniki, ki vplivajo na
Page 7 and 8:
zdravstvene ekonomike, organizacije
Page 9 and 10:
sodelujejo v globalnih prizadevanji
Page 11 and 12: Nemčija: Takoj na začetku krize
Page 13 and 14: 2 ZGODOVINA ORGANIZACIJE Klasični
Page 15 and 16: Fayol je bil prepričan, da ta prav
Page 17 and 18: 3 TEORIJA ORGANIZACIJE 3.1 TEORIJA
Page 19 and 20: transakcijske stroške ima tudi zgl
Page 21 and 22: eksterne ločnice predstavljajo mej
Page 23 and 24: spodbujanju kreativnosti, podpira m
Page 25 and 26: obravnava in predlaga kadrovsko pol
Page 27 and 28: Strokovni direktor Glavna medicinsk
Page 29 and 30: Vhod v proces Izhod iz procesa Proc
Page 31 and 32: zaposleni sami vidijo način za bol
Page 33 and 34: 4 MANAGEMENT Naloga managementa je
Page 35 and 36: 1. postavljanje ciljnih vrednosti i
Page 37 and 38: zbir za posameznega vodjo specifič
Page 39 and 40: pokazala, da vodje s pospeševanjem
Page 41 and 42: Samokontrola - človek, ki ne more
Page 43 and 44: preprečuje pokazati naše povsem
Page 45 and 46: Fakin S. Razvoj organizacijske kult
Page 47 and 48: 5 MOTIVACIJA Industrijska demokraci
Page 49 and 50: Vroomova motivacijska teorija Vroom
Page 51 and 52: 6 ODLOČANJE Odločanje je vsakdanj
Page 53 and 54: neustreznosti v nujnih zadevah, pr
Page 55 and 56: 7 MODELI DELITVE DELA V ZDRAVSTVENI
Page 57 and 58: 7.2 VRSTE MODELOV 7.2.1 FUNKCIONALN
Page 59 and 60: nepripravljenost sodelavcev sprejem
Page 61: Koordinator primera je lahko diplom
Page 65 and 66: Rezultati merjenja so pokazali, da
Page 67 and 68: 8 PLANIRANJE KADRA 8.1 IZHODIŠČA
Page 69 and 70: (ob upoštevanju izplačanih nadur
Page 71 and 72: Spremembo predloga kadrovskega norm
Page 73 and 74: Zakona o delovnih razmerjih (Uradni
Page 75 and 76: nizke plače, slaba organizacija d
Page 77 and 78: 9 IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ V ZDRAVS
Page 79 and 80: kakovostna zdravstvena nega - zadov
Page 81 and 82: Danes ne govorimo več samo o kompe
Page 83 and 84: 9.5 MATRIKA ZNANJA Princip matrike
Page 85 and 86: Kadivec S, Skela Savič B, Džanano
Page 87 and 88: 10 PREOBLIKOVANJE ORGANIZIRANJA ZDR
Page 89 and 90: praviloma temelji na izrecnih vredn
Page 91 and 92: Pri uvajanju principov Magnet bolni
Page 93 and 94: avtonomija in kakovost procesov. Zn
Page 95 and 96: 11 STANDARDI KAKOVOSTI Doslej znane
Page 97 and 98: (dovoljenje) in 'lahko' (možnost).
Page 99 and 100: f) Ustrezne informacije se posreduj
Page 101 and 102: 12 IZBOLJŠEVANJE PROCESOV V ZDRAVS
Page 103 and 104: vitkega organiziranja procesov je p
Page 105 and 106: Slika 11: Zapis vrednostnega toka s
Page 107 and 108: ogroža delo, če je ne odstranimo
Page 109 and 110: časovni takt, časovni cikel. Na
Page 111 and 112: zmanjšali čas, ki je potreben za
Page 113:
Nelson Peterson DL, Leppa CJ. (2007
show all

ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?