ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

12.3.2 STANDARDNA ORODJA VITKE METODOLOGIJE
Vitka metodologija ponuja veliko število standardnih orodij za razreševanje
skupnih organizacijskih problemov, ki so osredotočena na odjemalca/pacienta.
Kaizen
Ljudje se vitke metodologije pogosto učijo s pomočjo orodja kaizen, kar pomeni
sistem neprestanega izboljševanja vseh postopkov v procesu. Pot učenja je
osnovana na delu. V bistvu je to orodje, ki pomaga spremeniti sposobnost
procesa v zelo kratkem času z minimalnimi stroški. Udeleženci morajo razumeti
kako poteka obstoječi proces in zakaj ga je potrebno spremeniti. Ideje se lahko
rojevajo s pomočjo brainstorminga. Sami morajo priti do zaključka, katere so tiste
spremembe, ki jih je potrebno uvesti. Na koncu srečanja mora biti oblikovan nov
proces in tudi pot kako se bodo spremembe vključile v prakso.
Pretirana poraba/potrata
Muda je japonsko poimenovanje pretirane porabe oziroma potrate, s katerim se
definirajo aktivnosti, ki nimajo dodane vrednosti za zdravstveno storitev.
Celoten proces zdravstvene obravnave je oblikovan po potrebah zdravstvenih
delavcev, kar vedno ni učinkovito, niti za njih, niti za paciente. Potrata nastaja z
motenim potekom dela. V Toyoti so identificirali sedem področij, kjer prevladujejo
aktivnosti, ki nimajo dodane vrednosti. V zdravstvu so ugotovili še eno potrato, to
je nezadostna izrabo človeških virov. Ta področja predstavljajo tiste točke, iz
katerih je mogoče ugotoviti vzrok potrate in jih odstraniti pri njihovem nastanku
(Butler et al, 2009). V zdravstvu so ta področja enaka kot v gospodarstvu, razlika
je le v pojavnih oblikah:
čakanje (na sprejem, posteljo, zdravljenje, odpust, pregled,
diagnostične teste, pripomočke, zdravnika, medicinsko sestro,...);
preveč postopkov (nepotrebna administracija, nepotrebni diagnostični
testi, uporaba intravenske terapije, kljub temu, da bi bila dovolj per
oralna terapija,...);
inventar (zaloga zdravil, sanitetno potrošnega materiala, oddelki imajo
preveč aparatur, ki niso optimalno uporabljene,…),
transport (pacientov, laboratorijskih vzorcev, zdravil,…);
gibanje (iskanje pripomočkov, izvidov, razdeljevanje zdravil,…);
preveč narediti (pripraviti zdravila, ne glede na to, ali jih pacient
potrebuje, vodenje čakalne knjige v zvezku in računalniku…);
napake (medicinske napake, napake pri aplikaciji terapije, napačne
oznake na bioloških materialih, večkratni vbodi pri odvzemu krvi iz
vene, napačen pacient, napačno mesto operativnega posega…);
človeški viri (znajo več, kot porabijo pri izvajanju dela, njihove ideje
niso slišane ali upoštevane,…).
Pretirana potrato oziroma porabo je potrebno razumeti kot:
dodaten strošek storitve,
ne prinaša nobene koristi,
vzrok nezadovoljstva pri pacientih in osebju,
101