ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

3 TEORIJA ORGANIZACIJE
3.1 TEORIJA TRANSAKCIJSKIH STROŠKOV
Teorija transakcijskih stroškov poskuša razložiti zakaj podjetja obstajajo, zakaj
rastejo in zakaj nekatere svoje dejavnosti prenesejo na okolje. Teorija
predpostavlja, da podjetja poskušajo zmanjšati stroške z izmenjavo virov z
okoljem, in da po drugi strani poskušajo zmanjšati birokratske stroške izmenjave
v podjetju. Transakcijski stroški nastanejo, ko se izdelek ali storitev prenese
preko posameznih tehnoloških vmesnikov. Teorija transakcijskih stroškov,
pogojenih s tržnimi menjavami, temelji na naslednjih dejavnikih: oportunistično
vedenje, omejena smotrnost, tveganje, negotovo okolje in sredstva.
Oportunistično vedenje je odklon od vedenjskih predpostavk in vključuje
laganje, krajo in goljufanje. Na splošno pa je povezano z nepopolnimi
informacijami, nasploh tistimi, ki so posledica dejanj namenjenih zavajanju druge
strani pri izmenjavi. Teorija transakcijskih stroškov ne predpostavlja, da so vsi
nosilci ekonomskega delovanja vedno vedejo oportunistično, opozarja pa na to,
da je težko ugotoviti, kdo je nagnjen k takemu obnašanju, zato to dejstvo
povzroča stroške (Mihelčič, 2011). Ustrezna organizacijska sestava zmanjšuje
stroške oportunističnega obnašanja, s čimer se povečajo stroški obvladovanja.
Omejena smotrnost pomeni, da tisti, ki se vključujejo v ekonomske transakcije,
težijo k čim večji smotrnosti le do neke meje. Problem je v tem, da ti nosilci
ekonomskega delovanja, enostavno ne vidijo vseh možnih posledic v menjalnih
razmerjih. Vzroki se nahajajo v nepopolni informiranosti, zaradi česar vedno ne
najdejo najbolj optimalnih rešitev. Dejstvo je, da bolj urejena razmerja znotraj
podjetja, vodijo k večji smotrnosti. V kolikor dve strani vstopata v neko
transakcijo, pričakujeta, da bosta z njo nekaj pridobili oziroma bo vse v
najslabšem primeru ostalo tako kot je bilo prej. Če pa se že vnaprej kaže, da bo
ena stran nekaj izgubila, v transakcijo ne bo vstopala prostovoljno.
Transakcijske stroške sestavljajo fiksni in variabilni stroški. V empiričnih študijah
transakcijski stroški niso direktno merjeni (Wang, 2003). Poleg tržnih
transakcijskih stroškov nastajajo tudi tisti, ki niso vezani na trg kot npr. izguba
virov zaradi čakanja, pridobivanje dovoljenj za posel, podkupljivost uradnikov,…
(Wang, 2003, cit po North, 1987). Mihelčič (2011) pravi, da so v praksi
transakcijski stroški, ki so posledica predvsem notranje organizacije združb in
zato lahko obravnavani kot organizacijski stroški izbranih organizacijskih
ureditev, navzlic svojemu pomenu še vse prepogosto vključeni v analiziranje zelo
ohlapno. Njihovo natančnejše merjenje in prav tako primerjanje bi bilo potrebno z
vidika izbire med trgom in podjetjem oziroma različnimi organizacijskimi
ureditvami v podjetju. Člani skupine lahko ob enakih stroških ustvarijo več s
sodelovanjem eden z drugim kot pa z ločenim delovanjem (Mihelčič, 2011).
Vsekakor to zahteva več medsebojnega prilagajanja, kar zaradi predvidenega
boljšega rezultata obenem pomeni večjo vzpodbudo za vse sodelujoče. Seveda
12