ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

1. postavljanje ciljnih vrednosti in metod kontroliranja,
2. merjenje izidov,
3. primerjava izidov s ciljnimi vrednostmi,
4. korekcije.
Kontrolni proces se prične s postavljanjem ciljnih vrednosti. Ciljna vrednost je
sprejeta zadovoljiva vrednost, ki jo mora organizacija dosegati. Predstavlja
osnovo za primerjavo in mora biti natančno opredeljena. Največkrat določa
kakovost, količino, stroške in čas.
Merjenje izidov mora biti povezano s ciljnimi vrednostmi, ki so določene v prvi
fazi kontrolnega procesa. Običajno organizacije pripravljajo formalna poročila o
kvantitativnem merjenju uspešnosti.
Tretja faza predstavlja primerjavo med dejanskimi izidi in ciljnimi vrednostmi.
Izidi so lahko v skladu z njimi, jih presegajo ali zaostajajo za njimi. V tem primeru
je potrebno izpeljati korekcije.
Kontrola je usmerjena na dogodke pred, med in po procesu:
Vnaprejšnja/preliminarna kontrola poizkuša prepoznati in preprečiti
odstopanja še preden se zgodijo. Pomeni preprečevanje problemov pri
izvajanju nalog z zagotavljanjem visoke kakovosti človeških, materialnih in
finančnih virov, ki pritekajo v organizacijo;
Sprotna kontrola zagotavlja, da trenutne delovne aktivnosti v procesu
dajejo želene rezultate. Z nadzorom tekočih aktivnosti zaposlenih se
zagotavlja usklajenost s standardi. Lahko zajema tudi samokontrolo
posameznika, s katero si zaposleni postavljajo lastne cilje in izvajajo
sprotno kontrolo lastnih aktivnosti.
Povratna kontrola je usmerjena na kakovost končnih storitev/ izidov
organizacije. Ukvarja se z že nastalimi problemi ali pa po drugi strani
predstavlja osnovo za novo nadaljnje planiranje.
4.4 VODENJE
Vodenje je funkcija managementa, saj vsebuje le tiste elemente, ki so povezani z
usmerjanjem sodelavcev k postavljenim ciljem. Vodenje je proces, v katerem
vodja na podlagi svojih posebnih sposobnosti, osebnostnih lastnosti in znanja, z
zanj značilnim ravnanjem vpliva na ljudi, da bi (vzajemno) dosegli (dogovorjene)
cilje (Kovač, 2004, str.11, cit. po Mayer, 2003).
Proces vodenja sestavljajo trije temeljni elementi:
vodja – njegove osebne značilnosti, osebna preteklost, strokovno znanje,
zanimanje in motivacija;
situacijski dejavniki – naloge, tehnologija, struktura in kultura organizacije,
spremembe in vplivi v okolju;
30