ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

2 ZGODOVINA ORGANIZACIJE
Klasični teoretiki so postavili temelje, na katerih sloni današnje razumevanje
organizacije in managementa. Kljub postopnemu prehajanju v informacijsko
družbo, so njihova spoznanja še vedno pomembna in se le počasi umikajo novim
managerskim konceptom in novim organizacijskim vzorcem. Za industrijsko
družbo je veljalo prepričanje, da so si interesi delavcev in delodajalcev vedno
nasprotni in nezdružljivi. Eni si želijo čim večji dobiček, drugi pa čim večji
zaslužek. Znanstveni management je izhajal iz predpostavke, da so interesi
lahko skupni, s tem da vsak dobi tisto, za kar je najbolj zainteresiran: delavci
ustrezne plače, lastniki pa zaslužek. Kasneje je politična zgodovina industrijske
družbe pokazala, da vse ni tako preprosto, saj se interesi posameznih deležnikov
nikoli ne prekrivajo. Kljub temu je znanstveni management pomenil prelomnico v
razvoju in organizaciji industrijske družbe.
2.1 ZNANSTVENI MANAGEMENT
Najbolj znan predstavnik šole znanstvenega managementa je bil Frederick
Winslow Taylor, ameriški inženir in teoretik menedžmenta (1856 - 1916). Taylor
je bil predvsem inženir, ki ga je zanimala proizvodnja in njena učinkovitost. S
svojimi idejami je postavil neko ravnotežje med delavci in managementom.
Delavcem je zagotovil minimalne pravice, o katerih prej še sanjati niso mogli.
Navzlic temu izraz »tajlorizem« pomeni brezoseben in celo brezobziren pristop k
povečanju učinkovitosti podjetja, kjer se človek pojavlja le kot partner stroju. Svoj
pogled na organizacijo in management je strnil v 5 načel:
Za načrtovanje in delovanje organizacije je lahko odgovoren samo
management, delavci pa morajo v celoti izvrševati zadane naloge.
Z uporabo znanstvenih (merljivih) metod je vedno možno najti najboljši
način za izvajanje določene naloge in delovanje celotne organizacije.
Z znanstvenimi metodami je možno izbirati in skrbeti za delavce, kar je
pomenilo, da je potrebno delavce izbirati po zaželenih značilnostih,
kasneje pa jih je potrebno za posamezna dela tudi izobraževati (to je bila
zelo velika revolucija v načinu razmišljanja in odnosu do delavcev).
Finančne spodbude ali nagrade delavcem bistveno prispevajo k dvigu
produktivnosti. Taylor je trdil, da je določanje organizacijske strukture le
polovica dela managerja, druga polovica je zagotoviti, da bodo delavci
delali v skladu z določeno strukturo.
Managerji si morajo razdeliti pristojnosti. Predvsem za tiste na operativni
ravni je zahteval določeno vrsto specializacije po določenih funkcijah. Iz
tega je izpeljal koncept, da ima lahko delavec več nadrejenih managerjev,
glede na funkcijo, ki jo ta manger opravlja. Ta ideja je zamrla s Fayolom,
vendar se je začela vračati v najsodobnejših organizacijskih konceptih, kot
so matrične in virtualne organizacije (Bavec, 2004).
8