ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

kakovostna zdravstvena nega – zadovoljen pacient.
Vseživljenjsko izobraževanje oziroma učenje pa kljub temu ne more preprečevati
napačnih odločitev, tako na strokovnem področju kot tudi ne v zdravstveni,
ekonomski, socialni in drugih politikah (Kersnič, 2007, str. 1). Funkcijo
izobraževanja se danes pogosto uporablja kot metodo za odpravljanje napak iz
preteklosti, ker nova strokovna spoznanja spreminjajo doktrine in tehnologije.
Marquis in Huston (2003, str. 272) pravita, da je pri razvoju izobraževalnega
programa potrebno slediti vrstnemu redu:
prepoznati želeno znanje in spretnosti,
opredeliti obstoječo raven znanja in spretnosti,
določiti primanjkljaj v želenem znanju in spretnostih,
opredeliti potrebne vire za zagotavljanje potreb,
zagotoviti optimalno rabo primernih virov,
vrednotenje in preverjanje izidov po uporabi virov.
Izobraževalne dejavnosti so, kot pravi Urh (2007), načrtovane na osnovi
odstopanj v učinkovitosti zaposlenih, dejanskih potreb po izobraževanju in
določenih izobraževalnih ciljev.
Dieneman (1998, str. 434, cit. po Knowles, 1990) navaja naslednje
predpostavke, ki jih je potrebno upoštevati pri izobraževanju odraslih:
odrasli so pri izobraževanju usmerjeni k sebi,
odrasli imajo vire za svoje lastno učenje (izkušnje),
odrasli imajo izobraževalne potrebe, ki izhajajo iz socialnega razvoja in
vlog (pripravljenost),
odrasli potrebujejo neposrednost v uporabi (časovna perspektiva),
odrasli so pri izobraževanju usmerjeni k problemu.
Razvoj človeškega kapitala se kaže v uspešnosti posameznika in organizacije,
na kar kažejo kazalci uspešnosti:
kakovost zdravstvenih storitev,
zadovoljstvo zaposlenih in pacientov,
pripadnost organizaciji,
lažje in hitrejše sprejemanje spremenjenih pogojev dela, novih tehnologij,
učinkovitejši izkoristek materiala in delovnega časa,
strokovna napredovanja, sprejemanje novih dolžnosti, prenos
pridobljenega znanja na kolege.
Visoko izobražen kader v zdravstveni negi vpliva na izide zdravstvene
obravnave, medtem ko so smrtnost, invalidnost pacientov in napake pri delu
povezane s slabo izobraženim kadrom. Dvigovanje izobrazbene ravni
medicinskih sester prinaša tudi stroškovne učinke (Skela Savič, 2010).
Nadaljnje izobraževanje po zaključeni diplomi je postalo globalen trend.
Mednarodni svet medicinskih sester definira medicinsko sestro z naprednimi
74