ORGANIZACIJA DELA V ZDRAVSTVENI NEGI - Visoka zdravstvena ...

9 IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ V ZDRAVSTVENI NEGI
9.1 UČEČA ORGANIZACIJA
Učečo se organizacijo razumemo kot organizacijo, ki je osredotočena na
kontinuirano izboljševanje poslovnih procesov, proizvodov in storitev;
sistematično pospešuje učenje zaposlenih, se nenehno spreminja zato, da bi
dosegla svoje strateške cilje ter tako ohranila svojo konkurenčnost. Moč učeče
organizacije je v njeni sposobnosti, da prepozna, uporablja in razvija razpoložljivo
znanje (Urh, 2003, str. 122). Ivanko (2005, str. 204) pravi, da je učeča
organizacija tista, ki ima sposobnost za uspešno opravljanje naslednjih
aktivnosti:
sistematično reševanje problemov,
eksperimentiranje z novimi pristopi,
učenje na podlagi lastnih izkušenj,
učenje na podlagi izkušenj iz preteklosti uspešnih organizacij,
učinkovit prenos znanja v vse celice organizacije.
Sistem razvoja človeških virov je ključnega pomena za izobraževanje/učenje
zaposlenih. Urh (2005, str. 375) pravi, da delovna organizacija v tem smislu
stopa na pot učeče organizacije, saj tako ustvarja pogoje za poklicni razvoj
zaposlenih. Ali kot pravi Brečko (2008, str. 6), da je razvoj kariere pravzaprav
razvoj učne poti, kar organizacijam narekuje potrebo po vzpostavitvi učeče se
organizacije, kjer se bo vsak pripravljen učiti.
Strategija delovne organizacije in možnosti učenja na različnih ravneh vplivajo na
uspeh pridobivanja, širjenja in uporabe znanja. Tako se zaposleni lahko učijo iz
procesa delovanja, napak, neustreznih odločitev ter na ta način preoblikujejo
obstoječi sistem delovanja organizacije. Učimo se zavedno ali nezavedno, iz
nešteto virov, tudi od sovražnikov.
Trenutno se bolnišnice težko uvrstijo v učeče se organizacije. Večino učenja v
bolnišnici poteka v mikrosistemu, ko posamezni zdravstveni strokovnjaki ali
zdravstveni timi izboljšujejo svoje znanje specialnih kompetenc. Druge potrebne
kompetence kot so timsko delo standardizirana komunikacija, nenehno
izboljševanje kakovosti in varnosti, pa ostajajo na stranskem tiru
(http://www.iihmd.org/docs/kompetence/Raziskava_MZ_7.7_pdf.pdf).
9.2 VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE
Wilkinson (2004, str. 107, cit. po Secretary of state for health, 2000) pravi, da
pomeni učenje ključ za boljšo prihodnost tako posameznika kot organizacije.
Izobraževanje je torej ključ za razvoj dobre prakse zdravstvene nege, saj vpliva
na moč ali slabost poklica. Medicinska sestra ne sme biti ozko izobražena,
temveč mora imeti širok spekter znanja. Zaradi hitrega razvoja pridobljeno znanje
hitro zastari, zato ga morajo člani negovalnega tima nadgrajevati skozi vse
poklicno obdobje.
72