Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Veljavnost pravnih predpisov<br />
tolmačenja (interpretacije) pravnih predpisov – v celoti nadomestiti manjkajočo<br />
formalno (direktno) derogacijo. V takih primerih <strong>za</strong> urejanje istega<br />
področja formalno (še vedno) veljata dva predpisa hkrati: prejšnji (starejši)<br />
in novejši (poznejši). V poštev prihajata (vsaj) dve interpretacijski pravili,<br />
od katerih drugo lahko prvo (vsaj delno) suspendira. Prvo (in splošno)<br />
interpretacijsko pravilo v teh primerih je lex posterior derogat priori. Če pa<br />
gre <strong>za</strong> razmerje med splošnim in posebnim <strong>za</strong>konom, velja drugačno pravilo:<br />
lex specialis derogat generali, oziroma, povedano obrnjeno: lex specialis<br />
per generalem non derogatur.<br />
V širši krog prenehanja veljavnosti predpisov teorija šteje tudi tako imenovano<br />
odmiranje predpisov; ne da bi bil kdaj tudi izrecno derogiran,<br />
je po preteku določenega (običajno veliko) časa določen predpis postal<br />
obsoleten, ker so se medtem tako zelo spremenile okoliščine oziroma<br />
pravna razmerja, ki jih je urejal, da je predpis s tem izgubil materialno<br />
(življenjsko) podlago in svoj ratio potrebnosti in uporabe v praksi. Tak<br />
predpis nima več namena in cilja, <strong>za</strong>radi katerega je bil sprejet oziroma<br />
izdan (cesante ratione), in se tudi via facti ne uporablja več, ker <strong>za</strong> to ni<br />
ne potrebe, ne možnosti in ne razloga. Kljub temu tak predpis, <strong>za</strong>radi<br />
strogosti pomena direktne derogacije v pravu, in s tem v zvezi pravne<br />
varnosti, formalno velja, ker pač ni bil nikoli izrecno razveljavljen. Taki<br />
predpisi, <strong>za</strong> katere pravimo, da so obsoletni, kot v mnogih primerih tudi<br />
konzumirani predpisi (primerjaj št. 112), pravnega reda v bistvu z ničimer<br />
ne obremenjujejo, razen da statistično prikazujejo večje število veljavnih<br />
predpisov, kot jih država dejansko potrebuje in izvaja; v ostalem<br />
obe vrsti predpisov predstavljata določen nadležen problem urednikom,<br />
urejevalcem in izdajateljem najrazličnejših registrov (veljavnih) pravnih<br />
predpisov, <strong>za</strong> samo pravno varnost pa so v bistvu brez pomena, razen če<br />
jih obravnavamo v širšem okviru »prečiščenja« veljavnega prava.<br />
Primer obsoletnega <strong>za</strong>kona<br />
Zakon o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov<br />
v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS,<br />
št. 69/94 in 7/95)*<br />
* Zakon je bil sprejet <strong>za</strong>radi ureditve načina obračunavanja in plačevanja določenih davkov<br />
in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij.<br />
111<br />
117
Change language