Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

Sklicevanje v predpisih in analogija
V sklop sklicevanja v nomotehniki spada tudi ureditev določanja (predpisovanja)
in objavljanja tehničnih predpisov in normativov, industrijskih
norm, standardov ipd. Tudi tehnična vsebina je lahko sicer urejena,
ali vsaj delno urejena, z izvršilnim predpisom, ki se v tem primeru tretira
kot vsak drug izvršilni predpis, čeprav lahko v takem primeru njegovo
vsebino sestavljajo tudi risbe, skice in podobno (običajno v prilogi kot
sestavni del takega predpisa). Toda v mnogih primerih taki tehnični
predpisi zaradi svoje specifi čnosti, obsežnosti, konkretnosti, razmeroma
majhnega kroga oseb, ki jih morajo neposredno poznati in izvrševati,
niso primerni za neposredno pravno urejanje in objavljanje v uradnem
listu. Tudi njihove tehnične vsebine (podrobnosti) v resnici ne določa ministrstvo
kot upravni organ, temveč običajno za to posebej strokovno
usposobljeni in z zakonom pooblaščeni različni drugi organi in institucije.
Tukaj gre zlasti za področje tehničnih norm in standardov (kot npr. v
prejšnji državi znani »JUS«, v Nemčiji »DIN«) in drugih tehničnih zahtev
s področja homologacije, atestov ipd. Z zakonom morajo biti določeni
pristojnosti za določanje takih norm, njihova obveznost in način objavljanja
(dostopnosti) zaradi seznanitve z njimi. Na tak način take tehnične
norme na podlagi zakona učinkujejo kot blanketne norme, ki jih je treba
upoštevati, ker zakon tako določa (in se jih ne sme kršiti, ker zakon za njihovo
kršitev določa sankcije). Zakon sistemsko določi obveznost njihove
uporabe; katere konkretno so to, je (lahko) že stvar izvršilnega predpisa,
kakšne so, pa stvar samih (blanketnih) tehničnih norm. Z izpolnitvijo takih
pravnih in nomotehničnih zahtev so tehnične norme v bistvu tretirane
enako, kot da bi v celoti šlo za izvršilni predpis, izdan za izvrševanje
zakona. Pri nas ureditev teh vprašanj, kljub sicer obstoječim predpisom,
očitno še ni dokončno dorečena, praksa pa ne poenotena. Ureditev in
praksa teh vprašanj se morata gibati v navedenih pravnih in nomotehničnih
okvirih. Gre za pravno urejanje, ki vključuje obliko blanketnega
pravnega urejanja, tako da pravni red (zakon) najprej uredi možnost in
temelje takega pravnega urejanja (pristojnosti, okvirne vsebine, način
dostopnosti oziroma objavljanja), potem pa se zakon (ali drug predpis)
na neposredno blanketno ureditev ustrezno sklicuje. Sklicevanje (odkazovanje)
na konkretno blanketno ureditev upošteva, in zato tudi ustreza
dejstvu, da se sami tehnični normativi in podobno lahko tudi dokaj
pogosto spreminjajo (in dopolnjujejo), pa (samo) zaradi tega ni treba
novelirati nobenega v uradnem listu objavljenega predpisa; uporabnik
(izvrševalec) je kljub temu dolžan v celoti poznati in upoštevati vsako-
97
96