Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

Sklicevanje v predpisih in analogija
(1) Ta zakon opredeljuje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, da so
lahko dani na trg, določa obveznosti proizvajalcev in distributerjev, ureja
vsebino in postopke za posredovanje informacij Evropski uniji, določa vrste
nadzora nad varnostjo proizvodov ter ureja ustanovitev in naloge posvetovalnega
odbora na področju splošne varnosti proizvodov. S tem delno povzema
vsebino direktive ES o splošni varnosti proizvodov (2001/95/ES) in v
celoti povzema vsebino direktive EGS o proizvodih zavajajočega videza, ki
zaradi tega ogrožajo zdravje in varnost potrošnikov (87/357/EGS).
(1. člen Zakona o splošni varnosti proizvodov, Uradni list RS, št. 101/03).*
* Ob uveljavitvi Republika Slovenija ni bila članica Evropske unije.
Nov pravni položaj nastane, če (ko) v navedenih primerih pride do neposredne
veljave takega tujega prava, ko v tem smislu zaradi neposredne
veljavnosti to torej ni več »tuje« pravo. Zato je treba bodisi v
posameznih predpisih predvideti, ali pa po potrebi (tudi) naknadno,
tj. »ob času«, določiti, kaj od v (domače) predpise prevzete uporabe do
tedaj »tujega« prava EU se poslej preneha uporabljati (tj. konec »prehodnega
obdobja«), ker začne neposredno veljati (kot) predpis EU.
S tem namreč nastopi tisto stanje, ko so veljavnost, uporaba in tudi
sklicevanje glede prava EU v domačih predpisih odvisni od tega, kako
so ta vprašanja in razmerja urejena (in bodo verjetno tudi še spremenjena)
v taki skupnosti, kar bi v zelo grobi primerjavi lahko ustrezalo
razmerjem med zveznim in deželnim (»republiškim«) pravom v državi
s federalno notranjo ureditvijo.
Sklicevanje v predpisih na neki tuji pravni red brez konkretne pravne vezi
in podlage bi bilo v bistvu nesmiselno, nepotrebno in napačno. Državljani
v pravni in suvereni državi si namreč prek svojih pristojnih organov
sami določajo svoj pravni red, kot ga določajo pravni predpisi. Vendar
je izjemoma tudi tako normiranje smiselno in potrebno. Upravičeno in
bolj ustrezno je npr. določiti uporabo tehničnih, varnostnih in vzdrževalnih
predpisov tujega graditelja jedrske elektrarne (predpisov njegove
države), kot pa (za eno samo elektrarno) sprejeti celoten sklop lastnih
specifi čnih predpisov za to področje. Poleg tega je s tem oziroma na tak
način tuji izvajalec nedvomno v celoti pravno zavezan in odgovoren, da
pri tem upošteva predpise, kot jih je glede teh vprašanj sicer dolžan upoštevati
v svoji lastni državi.
93
92
93