Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

118
Nomotehnične smernice
V zvezi z veljavnostjo in prenehanjem veljavnosti predpisov je treba osvetliti
posebno vprašanje, tudi zaradi tega, ker teoretični pogledi in odgovori
nanj niso enotni. Gre za v praksi razmeroma pogosto vprašanje, kako je z
veljavnostjo izvršilnih predpisov v primeru, če preneha veljati zakon, na
katerega podlagi in za katerega izvrševanje je bil izvršilni predpis izdan.
Vprašanje se nanaša na primere, ko je bil določen zakon formalno derogiran,
ob derogaciji in hkrati z njo pa ni bilo ničesar posebej (kot bi bilo
to sicer običajno) določenega glede razveljavitve (prenehanja veljavnosti)
oziroma nadaljnje uporabe na njegovi podlagi izdanega izvršilnega
predpisa. Ne glede na siceršnjo omenjeno razhajanje v mnenjih je v takih
primerih gotovo, da tak primer lahko v praksi sploh nastane samo zaradi
napake ali površnosti pri nomotehnični izdelavi predpisa, konkretno ob
razveljavitvi zakona, na podlagi katerega so bili izdani tudi izvršilni predpisi.
Kako pa je v takem primeru z veljavnostjo takih predpisov, je stvar širšega,
tudi ustavnopravnega tolmačenja takega položaja, ker nanj v pravnem
redu ni neposrednega odgovora. Pogosto je glede tega stališče, ki je
hkrati tudi najbolj preprosto: ker se izvršilni predpisi izdajajo (in smejo izdajati)
samo za izvrševanje zakona, so vsi izvršilni predpisi, katerih nadaljnja
uporaba ni izrecno določena, prenehali veljati hkrati s prenehanjem
veljavnosti zakona. Vendar tako stališče ni pravilno. Prvi razlog za napačnost
navedenega stališča je že v njegovem izhodišču: ker tak predpis ne
bi smel veljati (sistemska in nomotehnična napaka), ni mogoče šteti, da
zaradi tega že tudi res ne velja več. V pravu zaradi pravne varnosti splošno
tudi vse »napake« veljajo, dokler niso odstranjene na način, ki je pravno
relevanten in kot ga pravna ureditev predvideva. Nihče nima pristojnosti
lastne relevantne presoje o tem, ali neki predpis velja ali ne, temveč predpis
velja, dokler ni razveljavljen na enega od načinov, ki ga veljavni pravni
red za to določa: razveljavitve (prenehanja veljavnosti) zakona pa pravni
red nikjer ne določa kot način prenehanja veljavnosti izvršilnega predpisa.
Poleg tega je treba upoštevati dve možnosti: zakonodajalec je na določen
izvršilni predpis pri redigiranju bodisi pozabil, bodisi pa (brez pravne podlage)
z zavestno opustitvijo ureditve tega vprašanja napačno menil, da že
zaradi prenehanja zakona tudi »njegov« izvršilni predpis preneha veljati.
Uporabniku predpisa ni prepuščena izbira, niti ga zakonodajalec ne sme
spravljati v položaj, ko bi moral kakorkoli ugibati in izbirati med obema
navedenima možnostma. Vse navedeno govori za stališče, da izvršilni
predpis (samo) zaradi tega, ker je prenehal veljati zakon, za izvrševanje
katerega je bil izdan, ni prenehal veljati. Gotovo pa je izvršilni predpis v
112