Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

198
Nomotehnične smernice
– izjemoma (v zelo omejenem obsegu) so dovoljene oziroma celo nujne
nadaljnje zakonodajne (izvršilne) aktivnosti: ko uredba izrecno
pooblašča državo članico, da sprejme izvedbene (izvršilne) predpise;
tudi v odsotnosti takih predpisov Sodišče Evropskih skupnosti posameznikom
prisodi pravice, ki jim gredo iz uredbe;
– neposredni učinek je vertikalni (posameznik v razmerju do države)
in horizontalni (posameznik v razmerju do posameznika); izjemoma
uredbe nimajo neposrednega učinka, kadar njihove določbe niso
dovolj jasne in nepogojne.
DIREKTIVE
– naslovljenci so ena ali več držav članic (iz opredelitve direktive izhaja,
da zavezuje vsako državo članico, na katero je naslovljena, iz česar
sledi, da je lahko naslovljena na eno, več ali vse države članice; tu se
razlikuje od uredbe, ki se vedno nanaša na vse države članice);
– predstavljajo osnovni instrument harmonizacije;
– (načeloma) potrebujejo akte, s katerimi se prenesejo v nacionalni
pravni red;
– izjemoma imajo neposredni vertikalni učinek – neposredni učinek
določb direktiv je izključno posledica neizpolnitve obveznosti države
članice, da primerno prenese direktivo z nacionalnimi predpisi.
V tem primeru nacionalno sodišče določbi direktive prizna
kvaliteto neposredne učinkovitosti (če je določba take narave, da
je to mogoče), kar pa ne spremeni dejstva, da je država članica kršila
svojo obveznost, ker ni sprejela ustreznih predpisov za prenos
direktive. Direktive imajo lahko samo vertikalni, ne pa tudi horizontalnega
neposrednega učinka. Neposredni učinek direktive je
sam po sebi posledica neizpolnitve obveznosti prenosa v pravni
red države članice, zaradi česar neposredni učinek velja samo proti
državi, ne pa tudi proti posamezniku, ki ne more biti odgovoren, da
država na podlagi direktive ni sprejela ustreznih predpisov, čeprav
bi jih morala;
– kadar se direktiva ne more neposredno uporabiti in se posledično
uporabi norma notranjega prava, se mora ta norma razlagati v »duhu
direktive« (doktrina lojalne razlage);
– pomožno sredstvo za sankcioniranje nespoštovanja obveznosti države,
da izpolni obveznosti iz direktive, je odškodninska odgovornost
(sodba Andrea Frankovich in Danila Bonifaci in drugi proti Itali-
168