Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Prehodne in končne določbe
Zaključni del predpisa obsega prehodne in končne določbe. Ta del predpisa
naj bi bil posebej označen in ločen v vsakem nekoliko obsežnejšem
predpisu, celo v takem, ki sicer nima notranje razdelitve v posamezne
strukturne dele, kot so oddelki, poglavja in podobno, ker je to z vidika
nomotehnike koristno za preglednost in uporabnost predpisa. Vsekakor
bo tak poseben del (in svoj naslov) imel vsak predpis, ki vsebuje notranje
strukturne dele, večje od členov, in opremljene z naslovi oziroma podnaslovi.
Ne glede na obseg tega dela predpisa in obseg novele v celoti pa je
za tak del predpisa še zlasti v vseh novelah primerno, da je označen kot
poseben del in na ta način ločen od ostalega dela zakona. V obsežnejših
zakonskih besedilih sta zaradi preglednosti, jasnosti in uporabnosti
v zaključnem delu zakona potrebna celo dva naslova (oddelka): posebej
prehodne določbe in posebej končne določbe. Še več, pri velikih zakonodajnih
projektih (reformnih posegih v ureditev) se za ureditev vseh
vprašanj, ki spadajo v zaključni del takega zakona, izda poseben zakon
za izvršitev takega zakona. Obratno pa velja tudi, da posebnih prehodnih
določb v zakonu (ali drugem predpisu) včasih sploh ni, ker ni treba
glede tega ničesar posebej urejati. Bistvo prehodnih določb je v tem,
da se z njimi uredijo vprašanja, kot izhaja iz same besede, prehoda iz
ene (dosedanje) v drugo ali vsaj drugačno pravno ureditev, ko torej nova
ureditev v celoti ali delno nadomesti prejšnjo. Takega prehoda (in zato
tudi ne posebne potrebe po ureditvi vprašanj s prehodnimi določbami)
pa ni, če zakon ali drug predpis ne ureja materije, ki je tudi že doslej bila
pravno urejena, temveč se določena materija prvič pravno ureja.
Prehod na uporabo novega zakona in od uporabe dotedanjih izvršilnih
predpisov na izdajo in uporabo novih je en sklop vprašanj, ki jih je treba
urediti v novem zakonu, kar vključuje tudi morebitno določitev nadaljnje
uporabe teh predpisov, kolikor je to še potrebno. Ti izvršilni predpisi
pa s tem dobijo tudi novo potrebno zakonsko podlago, ki jo sicer izgubijo
ob prenehanju veljavnosti dotedanjega zakona. V primeru novega
zakona, ki nadomesti prejšnjega, morajo biti v prehodnih določbah vedno
in taksativno, tj. vsak posebej, z naslovom in navedbo objave zajeti
in obravnavani vsi še veljavni predpisi, izdani za izvrševanje prejšnjega
zakona; ni dopustna zgolj njihova »pavšalna« obravnava v stilu: »(Vsi)
predpisi, izdani na podlagi …«.
47
43
44