Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
54<br />
55<br />
56<br />
<strong>Nomotehnične</strong> <strong>smernice</strong><br />
Pravni predpisi so izraženi samo v pisni obliki. Podlaga jezikovnega izražanja<br />
v pravnih predpisih je pisna oblika (splošnega) govornega ljudskega<br />
jezika. Nomotehnika kot znanost o izdelavi pravnih predpisov raziskuje<br />
in poudarja tiste posebnosti jezikovnega izražanja v pravnih predpisih,<br />
<strong>za</strong>radi katerih se jezik pravnih predpisov loči od splošnega ljudskega<br />
govornega jezika. To ločevanje, <strong>za</strong>radi katerega je jezik pravnih predpisov<br />
razmeroma zelo specifi čen, pa redaktorjem predpisa ne dovoljuje<br />
nobenih kršitev kakšnega od elementov in pravil pravilne rabe jezika,<br />
kot jo določajo in učijo pravila znanosti o jeziku – lingvistike. Nasprotno,<br />
pravnik redaktor mora pravila te znanstvene vede, zlasti pa še njene<br />
bist vene sestavne dele, kot so slovnica (gramatika), sintaksa, stilistika in<br />
interpunkcija, obvladati tako dobro, da jih lahko brez težav samostojno<br />
in pravilno uporablja pri redigiranju pravnih predpisov. V dvomu je sicer<br />
posvet s strokovnjakom – lingvistom nedvomno potreben, <strong>za</strong> pravilno<br />
rešitev pa se mora končno odločiti sam, ker je <strong>za</strong> to kot pravnik redaktor<br />
predpisa tudi sam neposredno strokovno odgovoren.<br />
Ena od bistvenih posebnosti jezika v predpisih je že v rabi besed in izrazov.<br />
Ker je temelj jezika predpisov (po)govorni jezik, ima večina besed<br />
sicer enak pomen kot v pogovornem jeziku. Veliko besed in izrazov, ki<br />
se uporabljajo v pravnih predpisih, pa se bodisi od rabe v pogovornem<br />
jeziku pomembno razlikuje, bodisi v (običajnem) pogovornem jeziku<br />
sploh ne uporablja. Besede in izrazi, ki se sicer uporabljajo tudi v pogovornem<br />
jeziku, imajo pa v predpisih (in pravu sploh) specifi čen pomen,<br />
so npr. odgovornost, otrok, prištevnost, krivda itd. Mnoge od teh besed<br />
in izrazov imajo medsebojno različen, specifi čen pomen celo v pravu<br />
(predpisih) samem, ker se njihov pomen in točna vsebina, uporabljena<br />
na področju kazenskega prava, pomembno razlikuje od uporabe na drugem<br />
področju, npr. civilnega prava. Tretjo skupino besed in izrazov tvorijo<br />
strokovni izrazi s področja prava; besede in izrazi, ki spadajo v pravno<br />
terminologijo. Poleg strokovnih izrazov s področja prava se seveda v<br />
predpisih uporabljajo tudi strokovni izrazi s področij drugih znanosti. Ti<br />
strokovni izrazi so bodisi domači, lahko pa so tudi tujke (o uporabi tujk v<br />
predpisih glej št. 65, glede pravne terminologije pa št. 72).<br />
Pri posebnostih jezika pravnih predpisov ima dominantno mesto in položaj<br />
sama (pravna) narava predpisov, kar se ustrezno izraža še zlasti v<br />
slogu (stilu) izražanja kot delu lingvistike. Ta stil izražanja je tako speci-<br />
58