Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

47
Nomotehnične smernice
doščala že samo dovolj dolga vacatio legis. Redaktor mora biti pri vsem
tem pozoren, da se časovno nikjer ne prekriva obdobje veljavnosti starega
in novega zakona, kot tudi ne obdobje uporabe starega in novega
zakona. To pravilo ima – samo navidezno – izjemo v tem, ko se v primeru
retroaktivnosti hkrati uporabljata dotedanji in novi zakon; dotedanji zakon
se namreč v tem primeru uporablja samo za pred novim zakonom
nastale, pa še ne odločene primere, novi pa za pozneje nastale oziroma
nove – razlika je torej v uporabi enega oziroma drugega zakona za različne
primere.
Drug sklop vprašanj, ki jih je tudi treba urediti ob (v) novem zakonu, je
uskladitev drugih zakonov in morebitnih izvršilnih predpisov z novim
zakonom. Vprašanje uskladitve dotedanjih izvršilnih predpisov, izdanih
na podlagi prejšnjega zakona, je v sklopu njihove nadaljnje uporabe do
izdaje novih urejeno vsaj s klavzulo »kolikor niso v nasprotju s tem (tj.
novim) zakonom«. Vprašanja, ki jih ureja novi (in jih je na svoj način verjetno
urejal tudi prejšnji) zakon, pa so lahko delno urejena tudi v drugih
zakonih in morda še v drugih izvršilnih predpisih. Novi zakon glede tega
torej sam po sebi odpre vprašanje skladnosti oziroma uskladitve tudi teh
predpisov z novim zakonom; ta nastala vprašanja uskladitve pa mora novi
zakon tudi rešiti oziroma ustrezno urediti. Kot nazoren primer takega položaja
se lahko vzame Zakon o prekrških. Ta zakon je v številnih, pretežnih
določbah »popoln« zakon, ker so med drugim samo v njem določene npr.
kazni in druge sankcije ter ukrepi, ki jih je možno predpisati za prekrške.
Sam Zakon o prekrških pa ne določa nobenega prekrška niti sankcije zanj;
to se v celoti določa v drugih predpisih, ki pa morajo pri tem upoštevati,
kaj glede tega določa Zakon o prekrških. Že spremembe, gotovo pa nov
Zakon o prekrških torej odpre vprašanje skladnosti oziroma uskladitve
določb drugih predpisov z novim zakonom. Možnosti določitve potrebnih
uskladitev sta v temelju dve – obe sta lahko uporabljeni tudi v istem
novem (oziroma spremenjenem) zakonu. Ti dve možnosti sta določitev
uskladitve ali direkt na (neposredna) uskladitev. V prvem primeru novi zakon
določi potrebno uskladitev, vključno z rokom zanjo, kot npr.:
(1) Predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s tem zakonom,
je treba v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom.
(223. člen Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 7/03).
52