Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Lahko pa se uskladitev uredi tudi tako, da jo novi zakon določi neposredno,
kot npr.:
(2) Predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe.
(223. člena Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 7/03).
Smiselno podobno določa npr. 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66/93), da se denarni zneski, s katerimi
je določena zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek, »zvišajo
za 4-krat«. V 24. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o prekrških (Uradni list SRS, št. 5/90) sta celo v istem členu uporabljena oba
načina uskladitve, neposredna uskladitev v prvem odstavku ter zahteva in
rok za uskladitev v drugem odstavku navedenega člena. V primerih določenih
neposrednih uskladitev je od načina in dikcije, kako je taka neposredna
uskladitev določena, tudi odvisno, ali in koliko je treba tak, sicer neposredno
že usklajen predpis v besedilu predpisa pozneje tudi dejansko uskladiti ob
njegovi spremembi (ali npr. pri prečiščenem besedilu).
Glede uskladitve drugih predpisov, potem ko je uveljavljen nov »sistemski«
oziroma (ali) »popoln« zakon, ki posega tudi na druga področja
oziroma v vsebino drugih predpisov, velja tudi naslednje: v vseh novih
predpisih, izdanih (spremenjenih ali na novo sprejetih) po uveljavitvi novega
zakona, ki se jih to tiče, je treba upoštevati in uporabljati ureditev
in terminologijo novega zakona za to področje. Če je potrebno, je treba,
enako kot določa novi zakon in v skladu z njim, tudi v teh novih (spremenjenih)
predpisih uporabo novosti ustrezno odložiti, podaljšati pa uporabo
dotedanje ureditve, kot je to določeno v samem novem zakonu.
Po mnenju nekaterih teoretikov se v prehodnih in končnih določbah zakona
uredijo tudi pooblastilne določbe za izvršilne predpise. Pravilneje jih
je urediti posebej in izven prehodnih in končnih določb, ker tja v bistvu ne
spadajo. Praviloma so urejene tudi že neposredno v osrednjem delu predpisa
(»… se podrobneje uredi(jo) s predpisom, ki ga izda (sprejme) …«;
»Uniformo, položajne oznake in simbole policije določi vlada«; »Obrazec
službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister« ipd.).
Nezapisano pravilo in praksa kažeta, da se v prehodnih in končnih določbah
predpisa pogosto uredijo tudi določena druga vprašanja uporabe
predpisa, ker enostavno (izrazito) ne spadajo v kakšen drug del predpisa,
53
48
49