Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

Retroaktivnost
namreč niso v ničemer prizadete tiste vrednote in načela, v korist katerih
je sicer splošna prepoved retroaktivnosti določena, kot so zaupanje v
pravo, pravna stabilnost, njegova vnaprejšnja določenost in predvidljivost
ter podobno. Gre pa v teh primerih sicer lahko tako za pravo retroaktivnost
(ki se nanaša na še neodločene primere), kot tudi za nepravo
retroaktivnost (glej št. 161).
Določba o roku za vložitev zahteve po Zakonu o popravi krivic
(2) Zahteva se lahko vloži najkasneje do 31. decembra 2004.*
(10. člen Zakona o popravi krivic, Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo).
Določba, ki je rok za vložitev zahteve določila na novo, potem
ko je le-ta že potekel
Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zahteva se lahko vloži najkasneje do 31. decembra 2007.«*
(2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o popravi krivic, Uradni list RS,
št. 53/05).**
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
** Velja od 31. maja 2005.
Ustava posebej ureja uporabo (časovno učinkovanje) določb na področju
kazenskega prava (načelo zakonitosti, 28. člen ustave), kar je treba
upoštevati tudi pri predpisovanju dejanj, ki so kazniva. Glede samega
predpisovanja torej tudi tukaj velja splošna prepoved iz prvega odstavka
155. člena ustave, ne pa tudi določba drugega odstavka istega člena,
ker je vsako učinkovanje za nazaj na tem področju po posebni določbi
prvega odstavka 28. člena ustave splošno nedopustno, z določbo drugega
odstavka istega člena pa uporaba (učinkovanje) takih določb za
nazaj z ustavo že neposredno urejena.
Poleg prave retroaktivnosti, kot jo ureja ustava, obstaja tudi navidezna
retroaktivnost. V nekaterih posebnih primerih normiranja je delno
učinkovanje (tudi) za nazaj vnaprej sistemsko predvideno (določeno in
139
159
160