Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
143<br />
144<br />
145<br />
<strong>Nomotehnične</strong> <strong>smernice</strong><br />
Poleg v prejšnji točki navedenih organov izvršilne predpise praviloma<br />
kot odloke, eventualno tudi v obliki sklepa (glej 107. in 108. člen Poslovnika<br />
državnega zbora), lahko sprejme tudi državni zbor. Glede izvršilnih<br />
predpisov, ki jih izdajajo organi lokalne samouprave, glej št. 151.<br />
Tudi z vidika nomotehnike je bistvena lastnost izvršilnih predpisov v tem,<br />
da v skladu z njihovo pravno naravo in ustavnopravnim položajem v hierarhiji<br />
pravnih predpisov brez veljavne <strong>za</strong>konske podlage, brez <strong>za</strong>kona,<br />
ki ga podrobneje urejajo in izvršujejo, ne morejo veljavno obstajati. (To<br />
smiselno in pomensko velja tudi, če predpis ministra neposredno izvršuje<br />
predpis vlade.) Če je <strong>za</strong>kon razveljavljen, kakšen izvršilni predpis,<br />
izdan na njegovi podlagi, pa je (vsaj <strong>za</strong>časno) še potreben, mora tak izvršilni<br />
predpis podlago <strong>za</strong> nadaljnjo veljavnost oziroma uporabo dobiti v<br />
ustrezni določbi novega <strong>za</strong>kona, ki nadomesti prejšnjega. Brez formalne<br />
in vsebinske <strong>za</strong>konske podlage je izvršilni predpis ne<strong>za</strong>konit (in v bistvu<br />
tudi protiustaven). Ker pa morebitne odsotnosti veljavne <strong>za</strong>konske podlage<br />
izvršilnega predpisa ni pristojen ugotavljati vsak upravni organ (ali<br />
celo posameznik) sam in posebej, hkrati pa odsotnost te podlage nima<br />
<strong>za</strong> posledico tudi avtomatičnega prenehanja veljavnosti takega izvršilnega<br />
predpisa (ali posameznih njegovih določb), je skrb <strong>za</strong> nenehno <strong>za</strong>konsko<br />
podlago in celovito »(po)kritost« vsakega izvršilnega predpisa v<br />
veljavni <strong>za</strong>konski ureditvi in z njo naloga redaktorjev predpisov ob vsaki<br />
spremembi predpisa (<strong>za</strong>kona ali izvršilnega predpisa) ali izdaji novega.<br />
Ta posebnost pod<strong>za</strong>konskih predpisov je posebej podrobneje obravnavana<br />
še na drugih mestih (glej št. 44 in 118).<br />
Kolikor v določbah tega poglavja ni drugače določeno, se pod<strong>za</strong>konski predpisi,<br />
izdani na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS,<br />
št. 30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US,<br />
21/02 in 67/02), uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov, izdanih na podlagi<br />
tega <strong>za</strong>kona, kolikor niso v nasprotju s tem <strong>za</strong>konom.<br />
(268. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno<br />
besedilo in 139/06 – ZORed).<br />
Poleg <strong>za</strong>konske podlage je nadaljnje pomembno vprašanje pravna<br />
ureditev pooblastil glede (dopustnosti) izdajanja izvršilnih predpisov.<br />
V posameznih pravnih ureditvah se pojavljajo tri vrste te ureditve: do-<br />
128