Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Notranja ureditev in sestavni deli predpisa<br />
Tehnika določanja prekrškov je nekoliko enostavnejša in manj <strong>za</strong>htevna<br />
kot tehnika določanja kaznivih dejanj na način, kot so določena v Kazenskem<br />
<strong>za</strong>koniku. Zelo pomembno je, da je <strong>za</strong>povedano ravnanje, katerega<br />
kršitev je določena kot prekršek, po naravi takšno, da je njegovo<br />
kršitev smiselno določiti kot prekršek, in da je besedilo <strong>za</strong>povedanega<br />
ravnanja (<strong>za</strong>povedi ali prepovedi) formulirano tako, da v celoti <strong>za</strong>dosti<br />
ustavnopravni <strong>za</strong>htevi po (jasni in precizni) vnaprejšnji določenosti takega<br />
ravnanja. Prekrški se določajo tako, da se praviloma uredijo posebej<br />
in skupaj ter uvrstijo pred prehodnimi in končnimi določbami. Če so<br />
posamezni notranji deli predpisa vsebinsko podnaslovljeni (glej št. 25),<br />
se določbe o prekrških uvrstijo pod naslovom »Kazenske določbe« pred<br />
prehodnimi in končnimi določbami. O izjemah od take običajne ureditve<br />
in uvrstitve kazenskih določb v predpisu glej v št. 41 in 42.<br />
Način določanja prekrškov ima več tehničnih variant, ki jih mora pravnik<br />
redaktor uporabiti in formulirati tako, kot konkretnemu primeru (določbi)<br />
najbolj ustre<strong>za</strong>. Variante določitve prekrškov so v tem, da določitev<br />
prekrška bolj ali manj kratko povzema (ali celo vsebinsko niti ne<br />
povzema) v osrednjem delu predpisa <strong>za</strong>povedano ravnanje (<strong>za</strong>poved<br />
ali prepoved), katerega neupoštevanje oziroma kršitev je določena kot<br />
prekršek, in se hkrati na tako določbo predpisa z natančnim navajanjem<br />
tudi sklicuje. Način povzemanja kršitve materialne določbe, ki v smislu<br />
kazenske določbe predstavlja dejanski stan prekrška, ima več možnih<br />
različic. Izbira posamezne od teh redakcijskih možnosti je v praksi odvisna<br />
od tega, kako je primerno in možno dovolj na kratko, hkrati pa<br />
dovolj jasno, vključno z ustreznim sklicevanjem na materialno določbo,<br />
<strong>za</strong>gotoviti jasno določen dejanski stan prekrška. Tako določen dejanski<br />
stan se mora seveda tudi (dovolj) jasno razlikovati od dejanskega stanu<br />
vsakega drugega prekrška, četudi gre pri tem morda <strong>za</strong> različne kršitve<br />
določb istega člena ali morda tudi istega odstavka predpisa. Ob tem se<br />
tudi pokaže, ali je sklicevanje na kršeno materialno določbo predpisa<br />
ustrezno neposredno vključiti v samo besedilo dejanskega stanu prekrška,<br />
ali pa ga dodati (vključiti) na način, da je to sklicevanje (kot sicer<br />
sestavni del dejanskega stanu) podano v oklepaju, v katerem se citira<br />
oziroma sklicuje na ustrezno določbo predpisa, katere kršitev je sankcionirana<br />
kot prekršek.<br />
43<br />
39<br />
40
Change language