Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

Naslov predpisa
Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Od nenormativnih delov predpisa ima posebno mesto naslov predpisa
kot njegov bistveni sestavni del, ki predpis specifi čno okarakterizira,
ga uvršča (umešča) v veljavni pravni red, hkrati pa (naj ga) jasno loči od
vseh drugih predpisov. Naslov predpisa je v bistvu njegovo ime; služi
torej njegovi identifi kaciji, pod tem imenom ga poiščemo, citiramo in v
pravu uporabljamo. Naslov predpisa – kot ime predpisa – se piše z veliko
začetnico vedno, ko je naslov zakona izpisan (naveden) v celoti s polnim
imenom (z navedbo objave v uradnem listu ali brez nje); tak način pisanja
naj bi se ne uporabljal, dokler predpis sploh še ni sprejet in objavljen
v uradnem listu, ga torej pravno še ni, ker je še v postopku obravnave in
sprejemanja kot (zgolj oziroma šele) predlog zakona (primerjaj drugačno
prakso v Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije).
Naslov naj bi bil (vsebinsko) čim krajši (da se ga lahko brez težav uporablja,
zapomni in navaja), in če je le možno brez ločil (interpunkcije), odražati
pa mora bistvo vsebine predpisa. Naslov vključuje tudi (se začne z)
navedbo vrste predpisa: Zakon o …, Uredba o …, Pravilnik o … Manj kot
iz treh besed torej naslova takega predpisa praviloma ni možno sestaviti
(»Zakon o vodah«); izjema so naslovi, kot so npr. Kazenski zakonik, Obligacijski
zakonik, Stvarnopravni zakonik, Stanovanjski zakon. Čeprav naslov
pravno ni normativni del predpisa, ima poleg oznake zakona lahko
s pravnega vidika pomen tudi za interpretacijo vsebine predpisa.
Določbe o naslovih zakonov (in drugih aktov državnega zbora) ima tudi
Poslovnik državnega zbora. Naslov zakona je po Poslovniku državnega
zbora obvezna sestavina predloga zakona (prvi odstavek 115. člena).
Prejšnji poslovnik je določal tudi redno (posebno) glasovanje o naslovu
zakona, kar je novi poslovnik (pravilno) opustil. Naslov zakona, kot
njegov sestavni del, je sedaj izglasovan skupaj s predlogom zakona, in
je tak, kot mu ga je določil predlagatelj (prvi odstavek 115. člena in prvi
odstavek 139. člena), če ni v postopku sprejemanja zakona z amandmajem
spremenjen (tretji odstavek 129. člena). Z amandmajem se namreč
lahko predlaga tudi sprememba ali dopolnitev naslova zakona. Že prejšnji
Poslovnik državnega zbora je uvedel tudi (dodatno) označevanje
naslovov s »kratico akta«, ki jo Zakonodajno-pravna služba »v skladu z
aktom državnega zbora« določi za vloženi predlog akta (peti odstavek
37
28
29
30