Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

Temeljna načela
NEPOSREDNA UPORABNOST/NEPOSREDNI
UČINEK SEKUNDARNIH PREDPISOV
SKUPNOSTI
Izraz »neposredna uporabnost« pride v poštev za norme pravnega
reda EU, ki postanejo del pravnega reda držav članic brez posredovanja
nacionalnega zakonodajnega ali drugega organa. To ne velja
za direktive, ki niso neposredno uporabne in potrebujejo nadaljnjo
normativno dejavnost nacionalnih organov za prenos v pravne rede
držav članic.
O »neposredni učinkovitosti« pa govorimo kot o kvaliteti določbe, ki
omogoča, da se nanjo sklicujejo posamezniki v postopkih pred domačimi
sodišči; nanjo se lahko sklicujejo, da nasprotujejo ali se izognejo
uporabi domačega ukrepa, ki je v nasprotju s pravnim redom EU.
Prelomnico glede neposredne učinkovitosti in temelj doktrine neposrednega
učinka predstavlja sodba N.V. Algemene Transport – En Expeditie
Onderneming Van Gend & Loos proti Nederlandse Administratie Der Belastigen
(zadeva 26/62; v nadaljnjem besedilu: sodba Van Gend & Loos),
ki je izoblikovala naslednja merila:
– določba mora vsebovati jasno obveznost države članice (jasnost,
natančnost),
– ne sme obstajati potreba po nadaljnji normativni dejavnosti organa
Skupnosti ali države članice,
– norma mora biti nepogojna ali pa morajo biti pogoji že izpolnjeni
(brezpogojnost),
– državam članicam ne sme biti prepuščena nikakršna diskrecija glede
izvrševanja obveznosti iz te norme.
Načelo neposredne uporabnosti/neposrednega učinka se glede na vrsto
pravnega akta odraža na naslednje načine:
UREDBE
– naslovljenci so države članice in posamezniki;
– predstavljajo osnovni instrument unifi kacije;
– so neposredno uporabne;
167
194
195
196
197