Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Retroaktivnost<br />
pravno tretiranje neprave retroaktivnosti izenačeno s tretiranjem prave<br />
retroaktivnosti.<br />
(1) … Drugi uradniki, razen tistih, ki so opravili ustrezen strokovni izpit, po<br />
<strong>za</strong>konu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe<br />
delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80,<br />
27/85, 35/85, 39/85, Uradni list RS, št. 18/93 – ZOdv in 13/94 – ZPDI), pravosodni<br />
izpit oziroma državni pravniški izpit, morajo strokovni izpit opraviti v<br />
treh letih od <strong>za</strong>četka uporabe tega <strong>za</strong>kona.*<br />
(193. člen Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno<br />
besedilo).<br />
* Poseg v obstoječe uslužbensko delovno razmerje.<br />
K temeljnemu (že omenjenemu) postulatu in dejstvu, da resnične retroaktivnosti<br />
v bistvu ni, spada razumevanje in upoštevanje dejstva, da z<br />
»retroaktivnostjo« pozneje oziroma naknadno ni (več) možno pravno<br />
določiti, da v preteklosti nečesa, kar je bilo oziroma se je zgodilo, ni bilo<br />
oziroma se ni zgodilo, pa tudi obratno ne; to velja <strong>za</strong> vsa dejstva, razmerja,<br />
stanja, dogodke, statuse in ravnanja, kot so bili (bila) oziroma niso bili<br />
(bila) v preteklosti. Pravno normiranje oziroma spreminjanje preteklosti<br />
pravu ni dosegljivo, razen če bi stopili iz pravnih okvirov, kar pa potem<br />
ne bi bilo več pravo in pravna država. Pravno je možno, in to »ex nunc«,<br />
urejati samo posledice preteklosti. Pravilno upoštevanje navedenega<br />
in (možno) ravnanje <strong>za</strong>konodajalca je izka<strong>za</strong>no v temeljnem pristopu<br />
pravne ureditve v primeru Zakona o denacionali<strong>za</strong>ciji. Ker z <strong>za</strong>konom ni<br />
(bilo) možno določiti, da nacionali<strong>za</strong>cije ni bilo, <strong>za</strong>kon česa takega tudi ni<br />
»<strong>za</strong> na<strong>za</strong>j« določil. Prav tako niso bili razveljavljeni nekoč veljavni (in tudi<br />
konzumirani) <strong>za</strong>koni. Zakonodajalec je z nomotehničnih vidikov ravnal<br />
pravilno, ko je, izhajajoč iz vsebinskih ocen preteklih dejstev, dogodkov<br />
in ravnanj, vključno s takratnimi predpisi, določil »ex nunc« učinkujoče<br />
načine in oblike satisfakcij oziroma še možnih restitucij. Smiselno podobni<br />
primeri so tudi določitev odškodnin ali pomoči žrtvam vojnega<br />
nasilja in podobno.<br />
Samostojna retroaktivnost pod<strong>za</strong>konskih predpisov ni dopustna in je<br />
tudi izjema po drugem odstavku 155. člena ustave ne vključuje. Določbe<br />
pod<strong>za</strong>konskih predpisov <strong>za</strong>kon samo izvršujejo, so vsebinsko ve<strong>za</strong>ne na<br />
141<br />
162<br />
163
Change language