Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih<br />
drugega spola oziroma zgledovanje po spolu ne ustvarja nikakršne pravne<br />
ali vsebinske razlike, razen v primerih, kadar je to <strong>za</strong>radi vsebine izrecno posebej<br />
potrebno in hoteno. Kljub temu raba in kopičenje (večinoma) samo<br />
moških oznak spola oseb (subjektov) v predpisih lahko zbuja vtis, kot da so<br />
ženske pri normiranju in izražanju v predpisih spregledane, kar je – ne samo<br />
pri nas – vodilo do večje uporabe označevanja oseb v obeh spolih v pravnih<br />
predpisih. Pri nas Poslovnik državnega zbora (četrti odstavek 115. člena) v<br />
besedilu členov <strong>za</strong>kona določa – s težje razumljivim pristavkom »smiselno«<br />
(obvezno) uporabo ženskega in moškega spola v prvih členih oziroma (posameznih)<br />
poglavjih predloga <strong>za</strong>kona, ki določajo temeljne subjekte predloga<br />
<strong>za</strong>kona, z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi »naslavljanje«<br />
(tako poslovnik) v moškem spolu. To je redakcijsko poenostavljena rešitev,<br />
ki pa formalno <strong>za</strong>gotavlja enakopravno rabo oznake teh subjektov po spolu<br />
(oziroma ne glede na spol) v <strong>za</strong>konskih besedilih. Upoštevanje te določbe<br />
poslovnika je v praksi pogosto razmeroma enostavno. Primer:<br />
Sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik), izvoljen v sodniško<br />
funkcijo, dobi položaj, ki mu ga <strong>za</strong>gotavljajo ustava, <strong>za</strong>kon, ki ureja organi<strong>za</strong>cijo<br />
in pristojnost sodišč in ta <strong>za</strong>kon.<br />
(prvi odstavek 1. člena Zakona o sodniški službi, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno<br />
prečiščeno besedilo).<br />
Zahtevnejši so primeri, ko gre <strong>za</strong> zelo kompleksna in obsežnejša <strong>za</strong>konska<br />
besedila, kar od redaktorjev oziroma predlagateljev <strong>za</strong>kona terja, da<br />
pravilno ocenijo in izberejo, pri katerih določbah v besedilu <strong>za</strong>kona gre<br />
<strong>za</strong> take osebe oziroma subjekte, ki (v skladu s citirano določbo poslovnika)<br />
»določajo temeljne subjekte predloga <strong>za</strong>kona«. Tak primer je npr. pri<br />
nas sedaj novi Kazenski <strong>za</strong>konik, ki v zvezi s tem uvaja kar precej novosti<br />
glede uporabljenih izrazov. Besedilo vsebuje številne subjekte, ki se v slovenščini<br />
lahko <strong>za</strong>pišejo z uporabo ženskega ali pa moškega spola. S tem<br />
v zvezi je predlagatelj pravilno ocenil, da osebe v posebnem delu kazenskega<br />
<strong>za</strong>konika niso »temeljni subjekti predloga <strong>za</strong>kona« v smislu določbe<br />
četrtega odstavka 115. člena poslovnika. Tako so v posebnem delu (in tudi<br />
že v 99. členu splošnega dela, ki določa pomen izrazov v tem <strong>za</strong>koniku)<br />
uporabljene samo moške oblike oziroma moški spol pri besedah, kot so<br />
npr. sodnik, državni tožilec, poslanec državnega zbora, zdravnik, veterinar,<br />
lekarnar, voznik motornega vozila. Pri »temeljnih subjektih« v besedilu<br />
75
Change language