Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
4<br />
5<br />
<strong>Nomotehnične</strong> <strong>smernice</strong><br />
spoznanja, <strong>za</strong>pisana tudi v strokovni literaturi s področja pravoznanstva<br />
in (posebej) nomotehnike. Z vidika posameznika je vsako pravno normiranje<br />
hkrati že tudi omejevanje. Kljub nesporni potrebnosti in koristnosti<br />
<strong>za</strong> posameznika in družbo kot celoto mora <strong>za</strong>to pravno urejanje imeti<br />
svoje meje. Iz literature, ki poglobljeno obravnava ta vprašanja s pravnih<br />
in fi lozofskih vidikov, je možno izhodiščno stališče strniti in povzeti v naslednjo<br />
temeljno orientacijo in vodilo: v dvomu raje ne pravno regulirati,<br />
temveč pustiti določeno razmerje pravno neurejeno, kot pa da bi ga (ker<br />
obstaja dvom) uredili napačno, preuranjeno ali brez potrebe (ali celo<br />
vse troje skupaj). Ker pravna urejenost ni edini način urejanja družbenih<br />
razmerij, pravna neurejenost kakšnega (sicer) relevantnega razmerja ali<br />
ravnanja nikoli ne pomeni hkrati tudi popolne neurejenosti. Že s samo<br />
odločitvijo o normiranju (sploh) <strong>za</strong>konodajalec sprejme neko pomembno,<br />
ključno odločitev, čeprav je včasih <strong>za</strong>strta z vsebino normiranja.<br />
Podobno kot druge, tudi naša ustava na področju človekovih pravic<br />
in temeljnih svoboščin, ki jih sicer (ustava kot predpis) določa in ureja,<br />
samo pod izrecno določenimi pogoji dovoljuje samo način uresničevanja<br />
predpisati in urejati z <strong>za</strong>konom (drugi odstavek 15. člena). Tudi taka<br />
ustavna ureditev pomensko upošteva dejstvo, da pravno urejanje (z <strong>za</strong>konom)<br />
hkrati pomeni tudi že omejevanje (primerjaj št. 3).<br />
TEMELJNI NAČINI NORMIRANJA<br />
Temeljna opredelitev predpisov glede na njihovo vsebino je v tem, da se<br />
s predpisi (s pravnimi pravili, ki jih vsebujejo) določeno ravnanje <strong>za</strong>poveduje,<br />
prepoveduje, dovoljuje, kaznuje (misel, <strong>za</strong>pisana že v Digestah).<br />
Nomotehnika določa pravila in načine, kako se to v pisnem jeziku pravne<br />
norme pravilno in jasno izrazi in določi. Temeljni načini, s katerimi splošni<br />
pravni akt (predpis) navedene vsebine v svojih normah izrazi (določi),<br />
so taksativno normiranje, eksemplifi kativno normiranje in abstraktno<br />
normiranje.<br />
20
Change language