Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
91<br />
<strong>Nomotehnične</strong> <strong>smernice</strong><br />
(bodočnost), pri sklicevanju na tako tuje pravo (predpise) vedno treba<br />
ustrezno upoštevati in določiti, da gre <strong>za</strong> njegovo uporabo, ne pa <strong>za</strong><br />
veljavnost; samo v pravni obliki uporabe lahko taki predpisi prek sklicevanja<br />
nanje postanejo sestavni del domačega prava. Če gre pri tem <strong>za</strong><br />
uporabo tujega prava, ki je v preteklosti bilo »domače« pravo oziroma<br />
njegov sestavni del, so potrebne še dodatne formalne (in vsebinske)<br />
»varovalke« in omejitve, kot s klavzulo »kolikor ni(so) v nasprotju z …«<br />
in običajno hkrati tudi s časovno omejitvijo »do izdaje ustreznih predpisov<br />
(se) …«.<br />
Do izdaje ustreznih predpisov <strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong> se v Republiki Sloveniji<br />
smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali<br />
v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega <strong>za</strong>kona, kolikor ne nasprotujejo<br />
pravnemu redu.<br />
(4. člen Ustavnega <strong>za</strong>kona <strong>za</strong> izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in<br />
neodvisnosti <strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong>, Uradni list RS, št. 1/91-I).<br />
Drugačne omejitve kot sklicevanje na uporabo nekoč v državi veljavnega<br />
prava ima sklicevanje na uporabo tujega prava, ki (še) ni sestavni<br />
del v državi veljavnega prava. Zlasti je lahko določen časovno odložen<br />
(ali vsebinsko pogojen) <strong>za</strong>četek ali prenehanje uporabe takega prava<br />
oziroma predpisa. Če (ko) je z mednarodno pogodbo in v ustavi podana<br />
pravna podlaga oziroma »pokritje«, je (v toliko) namreč možno<br />
določiti uporabo takega tujega prava, preden postane sestavni del<br />
v državi veljavnega prava. Tak je očitno tudi položaj pridružene članice<br />
– kandidatke <strong>za</strong> pristop k EU, preden postane članica, torej v prehodnem<br />
obdobju, v katerem je <strong>za</strong> morebitno določitev uporabe tujega<br />
prava (EU) treba upoštevati stopnjo in obliko pravnega pokritja (zlasti<br />
tudi v ustavi) <strong>za</strong> določitev – ali pa odložitev – posameznih primerov<br />
njegove uporabe.<br />
92