Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kazenske določbe<br />
Notranja ureditev in sestavni deli predpisa<br />
Razporeditev kazenskih določb v predpisih, ki take določbe vsebujejo, je<br />
odvisna od načina njihovega predpisovanja in od vrste dejanja (kazniva<br />
dejanja, prekrški).<br />
Normiranje kazenskih določb mora biti skrajno precizno že <strong>za</strong>to, ker<br />
je treba pri tem striktno upoštevati ustavno načelo <strong>za</strong>konitosti pri<br />
določanju dejanj, ki so kazniva. Poleg tega mora vsaka taka določba<br />
natančno upoštevati vse, kar je glede predpisovanja kaznivih dejanj<br />
oziroma prekrškov določeno na matičnem področju – v splošnem delu<br />
Kazenskega <strong>za</strong>konika in v <strong>za</strong>konu, ki ureja področje prekrškov. Pri tem<br />
je, kot prvo, treba upoštevati rang (vrsto) predpisa, s katerim se kazniva<br />
dejanja oziroma prekrški sploh lahko določajo. Kazniva dejanja se<br />
lahko določajo samo z <strong>za</strong>konom (2. člen Kazenskega <strong>za</strong>konika, Uradni<br />
list RS, št. 55/08). Prekrški se lahko določajo z <strong>za</strong>konom ali z uredbo vlade;<br />
v omejenem obsegu (glede vrste in <strong>za</strong>grožene višine kazni) pa tudi<br />
z odlokom občinskega sveta. Pozitivnopravna ureditev dopustnosti<br />
določanja prekrškov v izvršilnih predpisih ministrov je bila v preteklosti<br />
različna, dokler se ni (vsaj <strong>za</strong>enkrat) ustalila pri tem, da se v izvršilnih<br />
predpisih ministrov (npr. s pravilniki) prekrškov ne sme določati. V smislu<br />
odsotnosti kazenskih določb so torej vsi izvršilni predpisi ministrov<br />
»lex imperfecta«. Z vidika vsebine in nomotehnike je to poseben problem,<br />
ki je rešljiv na ta način, da se kršenje določb pravilnikov prepove<br />
in sankcionira z ustrezno oblikovanimi blanketnimi normami v predpisih<br />
višjega ranga. Posebno pozorno je treba upoštevati tudi vrsto in<br />
višino (splošni in posebni minimum oziroma maksimum) posamezne<br />
vrste kazni, ki se lahko predpiše, podobno pa tudi vrsto in dolžino trajanja<br />
varstvenih oziroma varnostnih ukrepov. Pri slednjih je treba biti<br />
pozoren tudi na to, da <strong>za</strong> določen ukrep ne <strong>za</strong>došča, da je kot tak določen<br />
v Kazenskem <strong>za</strong>koniku oziroma v Zakonu o prekrških, temveč se<br />
sme izreči samo, če je <strong>za</strong> posamezno dejanje tudi posebej predpisan, in<br />
s kakšnim rangom predpisa se sme predpisati (glej npr. tretji odstavek<br />
69. člena Kazenskega <strong>za</strong>konika). Vse določbe o predpisovanju kaznivih<br />
dejanj in prekrškov v Kazenskem <strong>za</strong>koniku in v Zakonu o prekrških imajo<br />
pravno naravo in pomen »popolnega« <strong>za</strong>kona, <strong>za</strong>to jih mora pravnik<br />
redaktor pri predpisovanju kazenskih določb v celoti natančno poznati<br />
in striktno upoštevati.<br />
41<br />
36<br />
37
Change language