Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

JEZIKOVNO IZRAŽANJE
V PREDPISIH
Jezikovno izražanje v predpisih je način in sredstvo posredovanja vsebine
predpisa njegovim adresatom. Pisna oblika predpisa pomeni pisno
jezikovno podajo vsebine, neločljivo povezanost (jezikovne) oblike in
vsebine; izražanju vsebine služi jezikovno izražanje v predpisih, ki je s
tem (tudi) sestavni del nomotehnike. Jezikovno izražanje je sploh poglavitno
sredstvo komunikacije med ljudmi; tudi v pravnih predpisih je
jezik sredstvo za sporočanje misli – v tem primeru v obliki pravnih norm
z vlogo, mestom in pomenom, kot ga imajo v pravnem redu. Bistvena
lastnost pravnih predpisov je njihova obveznost, dolžnost ravnanja
pravnih subjektov na način, kot je to s predpisi določeno. Tako obvezno
ravnanje pa je mogoče pravnim subjektom naložiti, od njih pričakovati
in zahtevati samo, če so predpisi jasni in razumljivi. Tudi jasnost in
razumljivost predpisov sta tako eden od temeljev pravne varnosti in s
tem pravne države sploh. In obratno: če predpisi niso dovolj jasni in razumljivi,
so s tem resno načeta in ogrožena načela, na katerih sloni in
deluje pravna država. V primeru pomanjkljive jasnosti in razumljivosti
predpisov niti ni mogoče preverjati ustreznosti njihove vsebine, ker se iz
takih predpisov ne da izluščiti in nedvoumno ugotoviti. Jezikovno izražanje
v predpisih, jezik pravnih predpisov, ima posebno mesto in pomen
tako v nomotehniki kot tudi pri interpretaciji predpisov. Jezikovna razlaga
predpisa oziroma posamezne določbe, kadar in kolikor je potrebna,
je prvo in poglavitno sredstvo interpretacije: kaj konkretna določba v
resnici določa (zapoveduje, prepoveduje, dovoljuje ali sankcionira). Nomotehnik
redaktor pravnega predpisa pa se mora poleg navedenega
zavedati tudi odgovornosti, ki izhaja iz dejstva, da so pravni predpisi del
splošne in pravne kulture in na ta način pomembno spričevalo, s katerim
se država predstavlja pred svojimi državljani in pred tujino.
57
53