Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
59<br />
60<br />
<strong>Nomotehnične</strong> <strong>smernice</strong><br />
primere se nanaša in kaj v zvezi z njimi pravno pravilo določa. Samo iz<br />
tako oblikovane (formulirane) določbe bo lahko uporabnik pravilno izluščil<br />
<strong>za</strong>konodajalčev namen, ko bo neki določen konkretni dejanski stan<br />
moral podrediti (subsumirati) pod abstraktni <strong>za</strong>konski dejanski stan, iz<br />
tega pa končno »metapravilo«, ki bo podlaga <strong>za</strong> odločitev v konkretnem<br />
primeru. Uporabnik <strong>za</strong>kona mora določbo razumeti, preden jo lahko pravilno<br />
uporabi; pravnik redaktor pa mora <strong>za</strong>gotoviti, da uporaba predpisa<br />
ne vodi v sfero »presežnih« tolmačenj in k čezmerni uporabi številnih<br />
možnih oblik interpretacije, ki so sicer v pravu na voljo (končna posledica<br />
prevelike nejasnosti predpisa je seveda vsaj obvezno tolmačenje, če<br />
ne tudi novela <strong>za</strong>kona oziroma drugega predpisa).<br />
Normiranje v predpisih sega od generalizirane abstraktnosti in iz nje<br />
izhaja proti (še vedno abstraktni) ureditvi podrobnosti. Te podrobnosti<br />
so drugačna ali pa posebna ureditev, kar v razmerju med <strong>za</strong>koni vodi<br />
do splošnih in posebnih <strong>za</strong>konov, znotraj posameznega predpisa pa do<br />
(uporabe) izjem in posebne (podrobnejše) ureditve znotraj predpisa samega<br />
(podrobneje o tem glej pri določanju izjem, št. 70 in 71). Posledica<br />
urejanja od splošnega proti podrobnostim je tako imenovana linearna<br />
zgradba besedila predpisov, ki se izraža tudi v posameznih členih. Urejanje<br />
s predpisi ne sledi samo pove<strong>za</strong>nosti od hierarhično višjih proti nižjim<br />
(<strong>za</strong>kon – izvršilni predpis), temveč morajo biti tudi stavki v samem<br />
predpisu, konkretno v členu, tesno vsebinsko pove<strong>za</strong>ni, tako da ena<br />
misel sledi prejšnji in jo logično nadaljuje in dopolnjuje. To tvori notranjo<br />
semantično pove<strong>za</strong>nost in <strong>za</strong>gotavlja koherentnost besedila; misli<br />
(in stavki, ki jih izražajo) se ni<strong>za</strong>jo ena na drugo, in nadaljujejo v smislu<br />
linearne pove<strong>za</strong>nosti. Misel, ki je »dovolj nova«, terja ureditev v novem<br />
odstavku, ali pa v novem (naslednjem) členu, če gre <strong>za</strong> »splošno pravilo«,<br />
ki se po potrebi spet podrobneje razdela in dodela v morebitnih odstavkih.<br />
Vendar je ob strogosti normativnosti in linearnosti besedila potrebna<br />
tudi neka mera, da besedilo <strong>za</strong>radi tega ne <strong>za</strong>ide v področje težke<br />
razumljivosti ali celo nerazumljivosti. V smislu pojasnila je včasih treba v<br />
besedilo vključiti in dodati tudi tovrstne opisovalne pasuse ali stavke z<br />
namenom, da je predpisana vsebina vseskozi dovolj jasna in razumljiva.<br />
K jezikovnemu izražanju v predpisih spada tudi določena stopnja formaliziranosti<br />
izražanja. Taka formaliziranost prispeva k ekonomičnosti rabe<br />
jezika, hkrati pa – <strong>za</strong>radi vedno enake rabe v enakem pomenu – na svoj<br />
60
Change language