Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

66
67
Nomotehnične smernice
raba domačega izraza načeloma vedno prednost pred uporabo tujke.
K pogostejši rabi tujih izrazov oziroma besed v današnji vedno bolj razvejani
zakonodaji, tudi zaradi razvoja tehnike in drugih področij, do neke
mere sili prav tak nagel razvoj znanosti. To pa hkrati pomeni, da bo raba
tujk pogostejša in lažje sprejemljiva v zakonih in izvršilnih predpisih, ki
so v praksi namenjeni ožjemu krogu strokovnih ljudi oziroma specialistov,
mnogo manj takih izrazov pa je treba uporabiti na področjih, kjer
so adresati predpisa zelo številni oziroma lahko npr. kar vse fi zične in
pravne osebe. Navedeno pomeni, da splošno urejanje temeljnih družbenih
odnosov in razmerij v bistvu terja majhno uporabo tujk, od teh pa so
pretežno take, ki jih je treba uporabiti kot sestavni del pravne terminologije,
ker ni na voljo povsem ustreznega domačega izraza.
Do določene mere se posebnost izražanja v pravnih predpisih (lahko)
razlikuje tudi glede na mesto predpisa v ustavnopravni hierarhiji pravnih
aktov. Tako razlikovanje redaktorjev ne odvezuje od splošno veljavne
zahteve po razumljivem in jasnem izražanju; kljub zahtevani konciznosti,
izbrušenosti in razumljivosti besedila, ki ne dopušča dvoma, pa
se način normiranja v ustavi, glede na samo materijo in njen pomen,
slogovno pač tudi razlikuje od posameznih formulacij besedila v nekem
izvršilnem predpisu.
Določena vprašanja, ki bi spadala in bila zato lahko obravnavana v okviru
jezikovnega izražanja v predpisih, so zaradi določenih nomotehničnih
specifi čnosti in podrobnosti obravnavana posebej v naslednjem
poglavju.
64