20.10.2014 Views

UNIVERSITY OF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL ...

UNIVERSITY OF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL ...

UNIVERSITY OF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Povzetek<br />

Zdi se, da sta splošno razširjeni fascinacija s prisotnostjo preteklosti in izmuzljivost sedanjosti<br />

brezmejni. Ob zaĉetku 21. stoletja je svet sicer res v marsiĉem precej drugaĉen od tistega v<br />

prejšnjem stoletju, vendar pa je, z ozirom na kontinuiteto tehnološko-kulturnega razvoja, vseeno<br />

še vedno globoko povezan, »organsko« pripet na obdobje, ki ga je Hobsbawm poimenoval kratko<br />

20. stoletje. Kar preteklo stoletje dela tako zelo kratko in vsebolj re-prezentirano (pri-sedanjeno<br />

oziroma po-prisotnjeno), je trajna prisotnost avdiovizualnih in besedilnih zapisov odloĉilnih<br />

epizod in dogodkov, ki se v vsakdanje ţivljenje najoĉitneje pretakajo prek popularne kulture in<br />

politike. Ta nenehna prisotnost je v veliki meri podprta z razvojem komunikacijskih tehnologij, ki<br />

so omogoĉile in pospešile znatno drugaĉen naĉin razumevanja ĉasa. Z drugimi besedami lahko<br />

tako reĉemo, da je 20. stoletje – s svojimi fascinantnimi doseţki na polju tehnološkega,<br />

kulturnega, ekonomskega in druţbenega razvoja na eni strani ter uniĉujoĉima katastrofama dveh<br />

svetovnih vojn, hladne vojne in mnogimi drugimi druţbenopolitiĉnimi pretresi na drugi strani –<br />

postalo velikanski zgodovinski in hkrati tudi medijski dogodek. Skozi nenehna medijska<br />

prisvajanja in reprezentacije, remediacije, pa se to stoletje obenem kaţe tudi kot neizmerno<br />

razdrobljeno …<br />

Socialistiĉna federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je bila, skupaj z veĉino drugih socialistiĉnih<br />

drţav, morda res izroĉena zgodovini, a njena izdatna prisotnost, ki ni omejena le na polja filma,<br />

glasbe, literature, dnevne politike in vsakdanje kulture, kaţe drugaĉno podobo. Preteklost je vedno<br />

pogosteje in vedno bolj preţemajoĉe prisotna v digitalnih medijih: internetnih straneh, blogih,<br />

forumih, YouTubu, Facebooku in drugih socialno omreţnih straneh (SOS). S tem uspešno<br />

kljubuje sanjam o »postsocialistiĉnem tranzicionalizmu«, ki bi moral v idealnem primeru pospešiti<br />

izkoreninjenje kakršnekoli sledi »kompromitirajoĉe socialistiĉne preteklosti«.<br />

Tej novi »osvobodilni« ideologiji se zaenkrat še ni prav posreĉilo, da bi na novo napisala<br />

preteklost, prej nasprotno. Poslediĉno je temi »digitalnega posmrtnega ţivljenja« Jugoslavije in<br />

Jugoslovanov (post-Jugoslavije in post-Jugoslovanov) v tej disertaciji namenjena osrednja<br />

pozornost. V nadaljevanju poskušam najti odgovore na skupek naslednjih temeljnih vprašanj:<br />

Kako so, v domeni digitalno podprtih komunikacijskih tehnologij, zgodovina Jugoslavije in<br />

popularne remediacije njene zgodovine (re)apropriirane in (re)narativizirane?<br />

Na kakšen način uporabniki uporabljajo tehnologijo v svojih intervencijah?<br />

In kakšne poseldice ima to za (post-jugoslovanske) spominske prakse v digitalni dobi?<br />

229

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!