UNIVERSITY OF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL ...

odkrivajo, jo privedejo na površje, o njej pridobijo informacije in jo seveda tudi poslušajo. Vendar
pa je tudi glasbena industrija v zadnjih letih spoznala potencial (in dejansko tudi strategijo svojega
preţivetja) »jugoslovanskega« pristopa kot nujne orientacije za ponovno vzpostavitev kroţenja
glasbe (plošĉ in izvajalcev) ne le znotraj nekdanje drţave, ampak tudi »na tujem«.
Kaj takšna uporaba medija pomeni za razumevanje, reprezentacijo in pri-sedanjanje jugoslovanske
preteklosti? Najprej omogoĉa/lajša povrnitev, odkrivanje in reprezentiranje preteklosti – ali bolje
reĉeno vidikov preteklosti, ki obiĉajno uidejo prijemu zgodovinopisja. Skozi proces remediacije
fragmentov osebnih zgodovin, so le-ti prepleteni s širšimi sodobnimi druţbenokulturnimi okolji
blogerjev in obiskovalcev. Tovrstno posredovanje spominov in cirkulacija 4MO pa funkcionira
tudi kot orodje in proces nenehne re-artikulacije preteklosti. V tem smislu gre za kar najbolj
obiĉajno vsakdanjo aktivnost, ki posameznika umešĉa znotraj širših druţbenokulturnih konstelacij,
ki se v pomembni meri naslanjajo na re-aktualizacije preteklosti. Ti vidiki preteklosti bi se v
odsotnosti njihove digitalizacije in dostopnosti v DME znašli pred groţnjo dvojnega izniĉenja – iz
zgodovine oz. zgodovinopisja in iz medijskega vsakdana –, kar pomeni še dodatno teţavo pri
razumevanju in osmišljevanju posledic razpada drţave in jugoslovanske zgodovine.
V tretjem poglavju obravnavam potencialnosti YouTuba kot socialno omreţne platforme, ki z
dajanjem prostora za objavljanje in soustvarjanje 4MO mobilizira/pospešuje/omogoĉa
(so)ustvarjanje digitalnih obeleţij, tj. vernakularnih zgodovinskih pripovedi. Analizirane primere
eksternalizacije spomina razumem kot tipiĉne primere DP in kot kar najbolj neposredne primere
vernakularnih digitalnih obeleţij (ki so podrobneje obravnavana v nadaljevanju). Osrednji predmet
analize so YouTube videi (digitalna obeležja), katerih namen je renarativizirati in/ali remediirati
nekatere izmed najpomembnejših utemeljujoĉih jugoslovanskih mitov, kot npr. drugo svetovno
vojno in z njo tesno povezan antifašistiĉni odpor. V tem kontekstu svoj pogled osredotoĉam tudi
na ţivljenja takšnih »zgodovinskih (re)interpretacij«, da bi lahko preuĉil, kakšne so možnosti, da ti
videi odprejo prostor, v katerem bi se lahko, v odnosu do prevladujočih nacional(istič)nih
pripovedi artikulirale opozicijski narativi. Druga svetovna vojna in antifašizem sta v Jugoslaviji
predstavljala pomembno potezo vsakdanjega ţivljenja in popularne kulture, takšno »mešanje« pa
svojo široko prisotnost ohranja tudi v »YouTube digitalnih obeleţjih«. Zaradi pomembne vloge, ki
sta jo ti temi igrali v vsakdanjem ţivljenju, analiza v premislek nadalje vzame tudi širše vidike
jugoslovanske popularne kulture (še posebej glasbe).
Zdelo se je, da so spremembe, ki so se v sferi politike, ekonomije in kulture zgodile po dogodkih
med leti 1989-1991, v mraĉne komunistiĉne jeĉe vzhoda pripeljale luĉ. Vtis je bil, da je bilo z
zatiralno preteklostjo opravljeno in da je prihodnost, ko je bila enkrat osvobojena jarma
»nesvobode« in terorja, leţala pred nami in samo ĉakala, da jo »si jo vzamemo«. Na ţalost pa
235