UNIVERSITY OF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL ...

»Zgodovina« uporabniške dejavnosti v prostoru digitalne pripadnosti (angl. belonging) je
praktiĉno neizsledljiva, še posebej ko gre za sledenje preteklosti. Ĉeprav je teoretiĉno mogoĉe
pridobiti stisnjeno datoteko skoraj celotne zgodovine dejavnosti posameznega uporabnika
Facebooka, pa to predstavlja le eno stran zgodbe. Drug del se nahaja v profilu katerega izmed
njegovih prijateljev in je praktiĉno nedosegljiv, razen ĉe ta oseba ne privoli v deljenje teh
podatkov. Facebook kot »skladišĉe spomina« je s tem zaznamovan z izredno parcialnostjo in
zaĉasnostjo, kar nadalje priĉa o njegovi sprotni naravi ter radikalno prehodnem znaĉaju evidence
odnosov. Kot kaţe, nam tako preostane le brskanje po starejših objavah s klikanjem na gumb
»nazaj«. Problem je v tem, da se starejše objave naloţijo v en zaporedni niz, kjer vsaka navigacija
po teh, vĉasih izjemno dolgih seznamih, »zgodovinarja« pripelje nazaj do tja, od koder je zaĉel: do
strani z najbolj sveţimi objavami.
To bi predstavljalo velik problem za analizo, ki bi si za nalogo zadala dolgoroĉno raziskovanje
katerekoli tovrstne dejavnosti (razen v primeru njenega namenskega sledenja in snemanja). Zato
sem se odloĉil, da svojo analizo zasnujem tako, da vkljuĉuje le vsebino, ki je na voljo brez
kakršnekoli intervencije lastnika profila. Z drugimi besedami to pomeni, da se sprotno
osredotoĉam na kakršnokoli vsebino, ki je dostopna v konĉnem obdobju raziskave. Ta pristop se
zdi kot najbolj primeren tudi v kontekstu obravnavanja profila kot 4MO: objavljena vsebina je
pogosto zelo »sveţa«, vendar pa v mnogih primerih uporaba remediirane vsebine (filmov in
glasbe) vzpostavi odnos do preteklosti in obenem ustvari povezavo med prostorsko in ĉasovno
oddaljenimi uporabniki. Z ozirom na »nemoţnost zgodovine« odnosa na Facebooku, postanejo
znaĉilnosti ohranjanja stikov predmet radikalne spremembe, v primeru zgodovinskega Facebook
profila kot digitalnega obeleţja, pa se spreminjajo tudi znaĉilnosti spominjanja samega.
Na preseku druţabnosti in soustvarjanja spominov namreĉ leţi kljuĉ za nadaljnje razpletanje
procesov spomina in spominjanja na Facebooku. Da bi prišli do tega, predlagam hiter obvoz preko
obravnave delovanja logike Facebooka, kjer je poudarek namenjen neosebnim in laţnim profilom.
Nato bom, z namenom pojasnitve tega, kako se v jugoslovanskih zgodovinskih profilih popularna
kultura uporablja kot osrednji del DP, obravnaval naĉine, na katere vsebine popularne kulture (še
posebej glasba in film) vstopajo v prostore digitalne druţabnosti, ki so bili vzpostavljeni s
Facebookom.
Spominjanje in deljenje avdiovizualnega spomina nekoga drugega se npr. izvaja skozi bolj
»digitalno angaţirano« in izrazito komentiranje poĉitniške fotografije (ki uporablja tudi ĉustvene
simbole) ali pa prek manj angaţiranih dejanj, kot je npr. »všeĉenje«. V tem smislu bi lahko bili
komunikacija in druţabnost na Facebooku (pa tudi celotna spletna komunikacija, kot se je pogosto
trdilo v zaĉetnih fazah interneta) videni kot doloĉena degradacija nemreţne interakcije, ki poteka
243