UNIVERSITY OF NOVA GORICA GRADUATE SCHOOL ...

glavno referenĉno toĉko/izhodišĉe vzame ime Josipa Broza Tita oz. Maršala Tita, ki je na spletu
morda najbolj prepoznavna in široko uporabljena ikona jugoslovanske preteklosti. Tako lahko
najdemo profile, kot npr. zgoraj omenjeni SFR Jugoslavija, Jugosloveni smo zauvijek, Josip Broz
Tito, tovariš Josip Broz Tito …
V tem kontekstu je potrebno poudariti precej problematiĉen vidik glede izvajanja raziskave na
Facebooku. Dejavnostim uporabnikov in obiskovalcev je namreĉ izjemno teţko slediti za nazaj, v
daljših ĉasovnih obdobjih. Do objav ne moremo dostopati tako, da išĉemo po datumu, ampak
lahko po njih brskamo le. tako, da pritisnemo na gumb »starejše/prejšnje objave«. Poleg tega po
njih ne moremo brskati in tudi niso dostopne prek tematskega iskanja. Po letu in pol spremljanja
številnih profilov (kar mi je dalo pomemben vpogled v naĉin delovanja profilov na Facebooku kot
obeleţnih profilov) sem se odloĉil, da ne bom poskušal izvesti vseobsegajoĉe analize celotnega
ţivljenjskega obdobja doloĉenega/ih profila/ov. Ĉeprav bi lahko bil ta pristop zaradi svojega
majhnega obsega viden kot neprimeren za analizo, pa menim, da se bo, glede na sprotnostno
naravo druţenja in povezanosti na Facebooku in še posebej glede na eksternalizacije spomina,
izkazal za ustreznega.
Ne glede na teţave, ki se postavljajo na pot raziskovanju, pa obstaja specifiĉna poteza, ki
Facebookove »zgodovinske profile« naredi za posebej relevanten pojav za to raziskavo: Facebook,
kot reeĉno, omogoĉa tudi ustvarjanje profilov, ki so posveĉeni posameznikom, ki so ţe preminuli
(kljub temu, da to krši pogoje uporabe Facebooka), tj. slavnim osebam in ţrtvam vojne (iz druge
svetovne vojne, kot tudi tistim iz najnovejših vojaških avantur) ter celo drţavam (ĉeprav Facebook
uporabnike aktivno odvraĉa od ustvarjanja neosebnih profilov). Ti s tem zaţivijo digitalno
posmrtno ţivljenje, si ustvarijo prijateljstva in pritegnejo privrţence. To ima za raziskavo nekatere
pomembne posledice. Ĉe gre namreĉ pri SOS v osnovi »zame in za moje prijatelje«, je s tem
pertinentna tudi trditev, ki pravi, da gre v primeru »neosebnih« zgodovinskih profilov kljub temu
še vedno za bistveno osebna prizadevanja, ki kot taka (navadno) uidejo kakršnimkoli uradnim
ideološko-politiĉnim direktivam od zgoraj, a ki prav zaradi zaĉasne in beţne narave (ki je tako
problematiĉna za raziskovanje) svoje vsebine ustvarijo izjemno »oralno« (v smislu takojšnjosti in
neuradnosti) okolje za soustvarjanje in renarativizacije jugoslovanske preteklosti. Profili so še
toliko bolj osebni, ker so vzpostavljeni in upravljani s strani »dejanske« osebe (ali veĉ takih oseb)
in razumljeni na zelo »oseben« naĉin s strani samih uporabnikov. Sprotnost, ki v poemmbni meri
zaznamuje renarativizacijo in spominjanje Jugoslavije, je zaradi svoje opredeljenosti z zaĉasnostjo
in neizsledljivostjo obenem tudi vir nedoslednosti, zaradi ĉesar bi se lahko tovrstno upovedovanje
in spominjanje izkazala za irelevantna. Vendar pa število ljudi, ki »sledijo« in dajejo svoje glasove
odobravanja ţivljenju Jugoslavije na Facebooku, dokazuje, da to nikakor ni le marginalna zadeva.
242