Leta delovnih izkušenj n M SD5 let ali manj 32 3,33 0,346 do 10 let 20 3,22 0,4211 do 20 let 17 3,07 0,4121 let ali več 31 3,05 0,50Skupaj 100 3,18 0,43Tabela 24: Statistični parametri za spremenljivko leta delovnih izkušenj glede na oceno usposobljenosti za uporabosodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong>Da bi lahko računali analizo variance, smo najprej preverili predpostavko o homogenostipopulacijskih varianc z Levenovim preizkusom in ugotovili, da je ta upravičena, ker je F = 2,199< F (α = 0,05; g m = 3, g v = 96). Zato lahko nadaljujejmo z analizo variance.Za preverjanje hipoteze smo opravili enosmerno analizo variance:F = 2,738 (α = 0,048; g m = 3, g v = 96)Razlika med vzorčnimi aritmetičnimi sredinami je statistično pomembna, zato ničelno hipotezo,da ni razlik med populacijskimi aritmetičnimi sredinami, zavrnemo s 4,8 % tveganjem insprejmemo hipotezo, da obstajajo razlike med aritmetičnimi sredinami tudi v osnovni množici.Ugotovimo lahko, da gre za zelo majhne razlike med vzorčnimi aritmetičnimi sredinami. Znadaljnjim preverjanjem statistično pomembnih razlik med po dvema in dvema skupinskimaaritmetičnima sredinama (uporabili smo LSD post-hoc test v SPSS-u), smo ugotovili, daobstajajo statistično pomembne razlike glede ocene usposobljenosti učiteljev, med učitelji, kiimajo 5 ali manj let delovnih izkušenj in tistimi z 11 do 20 leti delovnih izkušenj. Ker jearitmetična sredina (glej tabelo 24) prve <strong>pri</strong>merjalne skupine (učitelji s 5 ali manj leti delovnihizkušenj) večja od aritmetične sredine druge <strong>pri</strong>merjalne skupine (učitelji z 11 do 20 letidelovnih izkušenj), lahko sklepamo, da se učitelji s 5 ali manj leti poučevanja ocenjujejo kot boljusposobljeni, od tistih z 11 do 20 leti poučevanja. Pokazale so se tudi statistično pomembnerazlike glede ocene usposobljenosti učiteljev med učitelji s 5 ali manj leti delovnih izkušenj inučitelji z več kot 20 leti delovnih izkušenj. Tudi v tem <strong>pri</strong>meru lahko, glede na aritmetičnesredine <strong>pri</strong>kazane v tabeli 24, sklepamo, da se učitelji s 5 ali manj leti poučevanja ocenjujejo kot94
olj usposobljeni, od tistih z več kot 20 leti poučevanja. Med ostalimi skupinami učiteljev gledena leta poučevanja ni statistično pomembnih razlik, zato zanje ničelno hipotezo obdržimo.Podobno so ugotovili tudi v raziskavi Usposobljenost razrednih učiteljev za uporabo učnihmedijev (Trkaj 2004), namreč da z naraščanjem let delovnih izkušenj pada pre<strong>pri</strong>čanje o dobriusposobljenosti za uporabo učnih medijev (prav tam, str. 502).Po eni strani je ta rezultat presenetljiv, glede na to, da smo ugotovili v hipotezi 5, da letadelovnih izkušenj v našem vzorcu ne vplivajo na pogostost uporabe sodobne digitalne inračunalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. To je morda posledica dodatnega izobraževanjain usposabljanja učiteljev, ali pa tudi lastne zainteresiranosti učiteljev za spoznavanje sodobneizobraževalne <strong>tehnologije</strong>, za katero so mnenja, da bi jo lahko potem uporabili <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Podrugi strani pa je mogoče dejstvo, da se sicer bolj izkušeni učitelji čutijo manj usposobljeni zauporabo sodobne izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, <strong>pri</strong>pisati prav njihovi starosti, morda pa tudiizkušnjam s poučevanjem brez uporabe sodobne izobraževalne <strong>tehnologije</strong> in s tem povezanomanjšo <strong>pri</strong>pravljenostjo za uvajanje tovrstnih »novosti« v pouk, še zlasti, če obenem na podlagisvojih izkušenj s poučevanjem ocenjujejo oz. presodijo, da <strong>uporaba</strong> sodobne izobraževalne<strong>tehnologije</strong> ne <strong>pri</strong>pomore bistveno k večji kakovosti pouka in znanja učencev. Za mlajše, manjizkušene učitelje, ki svojo poklicno pot šele začenjajo, namreč lahko domnevamo, da lažjespremljajo in sledijo tehnološkim spremembam in jim je zato tudi <strong>uporaba</strong> izobraževalne<strong>tehnologije</strong> bližja (morda lažja) in se posledično čutijo tudi bolj usposobljeni za njeno uporabo,čeprav so morda po drugi strani tudi nekoliko manj kritični, ko gre za presojo dejanskedidaktične vrednosti sodobnih tehnologij v <strong>pouku</strong>.Odgovorimo na koncu še na zadnje raziskovalno vprašanje, in sicer ali je usposobljenostučiteljev za uporabo sodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong>odvisna od stopnje izobrazbe učiteljev. Postavili smo raziskovalno hipotezo (RH 11), da stopnjaizobrazbe učiteljev vpliva na oceno njihove usposobljenosti za uporabo sodobne digitalnein računalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. Domnevamo, da se učitelji z univerzitetnoali višjo stopnjo izobrazbe ocenjujejo kot bolje usposobljeni za uporabo sodobne digitalne inračunalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, kot učitelji z visoko strokovno ali višješolskoizobrazbo.95
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10:
1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12:
v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14:
2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16:
4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18:
4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20:
trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22:
naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24:
statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26:
posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28:
2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30:
usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32:
avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34:
Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36:
poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38:
pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40:
pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42:
Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44:
3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46:
popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48:
Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50:
3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96: Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 105 and 106: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108: moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112: 28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114: ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116: 8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117: IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba