uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

tehnologije v pouk. Tudi J. Klander (2004) je ugotovila, da s ponazarjanjem omogočamo lažjerazumevanje vsebin in njihovo trajnejšo zapomnitev. Strmčnik (2001, str. 327) pa meni, daponazarjanje učencem pomaga, da preko metodičnega stika z neposredno stvarnostjo lažjedojemajo in utrjujejo abstraktnejše bistvo predmetov, pojavov in procesov stvarnosti. Kot smozapisali že v teoretičnem delu, s pomočjo učnih medijev poskušamo aktivirati različne učenčevesenzorne poti sprejemanja informacij. Z njihovo uporabo lahko zaradi omogočanja večjenazornosti pri učencih vzbudimo večje zanimanje za obravnavano vsebino in bodo zaradi tegaraje sodelovali pri pouku (razmišljali o vsebini in delili mnenje, spraševali, predlagali rešitve nazastavljene probleme ipd.), sami uporabljali učne medije. S tem pa povečamo tudi učenčevoučinkovitost (Kalin 2004, str. 211, 212). Za boljše učne učinke in kvalitetnejše znanje pa stamotivacija in aktivnost učencev v omenjenih fazah pouka zelo pomembni in ju lahko dosežemotudi s pomočjo izobraževalne tehnologije.Odgovorimo še na raziskovalni vprašanji, kateri dejavniki najbolj vplivajo na odločitev učiteljevo tem, katero izobraževalno tehnologijo bodo izbrali za uporabo pri pouku in ali razred, ki gaučitelj poučuje, vpliva na prevladujoče dejavnike izbire izobraževalne tehnologije.Da bi preverili hipotezo, ki smo jo postavili ob teh dveh raziskovalnih vprašanjih, smospremenljivko »razred poučevanja« združili v dve kategoriji, podobno kot smo to naredili že obpreizkušanju hipoteze 6. Tako smo pri obdelavi uporabili kategorijo, v kateri so razredi prvegatriletja (1. – 3. razred) in kategorijo 4. in 5. razreda. Ker smo strukturni delež te spremenljivkeprikazali že pri statistični obdelavi hipoteze 6 (glej tabelo 17), bomo tu prikazali le frekvenčnotabelo dejavnikov izbire izobraževalne tehnologije in tabelo dejavnikov, glede na katere učiteljiizbirajo izobraževalno tehnologijo po razredih (tabela 20).Dejavniki izbire IT n in ( %)namen in učni cilji 21 (21 %)učna vsebina 31 (31 %)načrtovane didaktične strategije (učne metode, oblike) 6 (6 %)načrtovane dejavnosti oz. aktivnosti učencev pri pouku 20 (20 %)značilnosti učencev (predznanje, razvojna stopnja, ...) 2 (2 %)razpoložljivost izobraževalne tehnologije oz. njena dostopnost na šoli 19 (19 %)lastna usposobljenost za uporabo izobraževalne tehnologije 1 (1 %)Skupaj 100 (100 %)Tabela 20: Dejavniki izbire izobraževalne tehnologije90