Kot ob tem zapišejo avtorji (prav tam, str. 295 - 296) med ožje razumljene medije spadajografoprojekcije, diaprojekcije, film, video, televizija, plošče, magnetofonski trak, radio, slikovneplošče, teletekst in računalnik. Zanje je značilno, da se informacije prenašajo in shranjujejopreko tehničnih naprav v slikovni in simbolni obliki. Iz te interakcijske teorije je izpeljanaopredelitev medijev, ki se nanaša le na medije v učnem procesu in jih deli na medije za podporopoučevanju in medije za podporo učenju. Tako poznamo (prav tam, str. 295): tiskane medije (slikanica, stripi, ilustracija, otroška in mladinska knjiga, barvanka,učbeniki, delovni zvezki, časopis, revija), medije, ki omogočajo gibljivo sliko (igrani film, risani film, televizija), avditivne medije (radio, plošča, kaseta), gledališče (scensko, lutkovno), igrače.Bolj pragmatično usmerjena klasifikacija pa je naslednja (prav tam, str. 296): samoizvedbeni ali samoinscenirani mediji (jezik, gledališče, igra), mehanski mediji (diapozitivi, kaseta, CD plošče, ...), elektronski mediji (video, računalnik), tiskani mediji (knjiga, strip, fotografije).Iz teh različnih opredelitev lahko ugotovimo, da v literaturi avtorji ne uporabljajo enotneopredelitve učnih medijev. Če povzamemo, s pojmom učni medij torej označujemo didaktiziranemedije, ki so posebej <strong>pri</strong>pravljeni za didaktično uporabo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> in z njimi učitelj dosegazastavljene učne cilje. Tudi klasifikacij učnih medijev je veliko in sicer se razlikujejo porazličnih kriterijih. Najpogostejša razvrstitev je na avditivne, vizualne, avdio – vizualne medijein multimedije, kot jih npr. razvrščata Bognar in Matijević (1993), poznamo pa tudi druge, kismo jih že navedli po Blažiču in soavtorjih (2003).Poleg definicij je tudi samih (učnih) medijev na voljo zelo veliko, katere, kdaj, kako in v kakšnenamene se jih bo uporabilo, pa je odvisno od posameznega učitelja. Da bi učitelj z učnimi medijinaredil pouk za učence zanimivejši, z njihovo uporabo učence motiviral, lahko pozitivno vplivalna učenčevo pozornost, omogočal večjo ponazoritev in s tem večjo zapomnitev učne vsebineipd., mora <strong>pri</strong> načrtovanju vključevanja učnih medijev v pouk upoštevati tudi dejavnike pouka,kot so učni cilji in učna vsebina, spoznavni stili učencev, učne oblike in metode, svojo20
usposobljenost in znanje o uporabi učnih medijev ter druge. Pri tem pa je seveda vezan tudi narazpoložljivost šole z mediji in pa čas, ki ga ima na voljo za obravnavo neke vsebine.2.6 MULTIMEDIJIV povezavi z izobraževanjem se je v zadnjem času uveljavil tudi pojem multimediji. V tempodpoglavju bomo najprej predstavili pojmovanje multimedijev oz. multimedijskega <strong>pri</strong>stopa zvidika avtorjev, kot so Jereb in Jug (1987), Bognar in Matijević (1993), S. Sternad (1998), Blažičs soavtorji (2003) in Gerlič (2000). V nadaljevanju pa bomo opredelili, kako sta pojmahipermediji in hipertekst povezana s pojmom multimedijev, kot opisujeta Gerlič (2000) in S.Sternad (1998).Za Jereba in Juga (1987, str. 69) multimedijski <strong>pri</strong>stop pomeni »optimalno uporabo več različnihsredstev izobraževalne <strong>tehnologije</strong> hkrati«. Gre za <strong>pri</strong>dobivanje znanja s pomočjo različnih virovhkrati. Namen takega načina pouka je usklajeno vključevanje učnih sredstev, ki lahko v nekiučni situaciji najbolje <strong>pri</strong>spevajo k procesu spoznavanja.Kasneje o multimedijih pišeta tudi Bognar in Matijević (1993, str. 247), ki ta izraz razumeta kot»istočasno skupno delovanje dveh ali več medijev, ki se medsebojno dopolnjujejo in bogatijo <strong>pri</strong>delovanju«. Avtorja sta mnenja, da s kombinacijo medijev lahko učitelj izboljša ponazarjanje,ker se na tak način izkoristi prednosti posameznega medija. Katere medije bo združil, pa jeseveda odvisno tudi od tega, kaj učitelj želi z uporabo multimedijev doseči, oz. od ciljev pouka.S. Sternad (1998) opredeljuje pojem multimedije in njihove možnosti v izobraževanju kot sestavslike, zvoka, videa in interaktivnosti.Ta izraz je popularen predvsem v današnjem času, začelo pa se ga je uporabljati ob koncu 20.stoletja. Blažič in soavtorji (2003) podobno trdijo, da multimediji v splošnem označujejo skupekvečih medijev oz. je to lahko vsaka kombinacija različnih medijev (tekst in slika, gibljiva slika inton, ...), ki jih učitelj uporabi <strong>pri</strong> podajanju učne snovi. Vendar pa se izraz bolj nanaša naelektronske in tehnične medije, s katerimi predstavljamo neko vsebino oz. preko njihkomuniciramo. Zato multimediji na nas delujejo preko vizualnega (barve, gibanje), avditivnega(zvok) in taktilnega (čutenje, tipanje, dotikanje) komunikacijskega kanala. Pri uporabimultimedijev gre za prepletanje podajanja statičnih in dinamičnih podatkov. Po besedah S.21
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80:
po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82:
Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84:
Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86:
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88:
Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba