učila in učne <strong>pri</strong>pomočke in skladno s tem natančneje opredeli ta dva pojma. Med drugimi, izrazučna sredstva v svojih delih uporabljajo tudi Jereb in Jug (1987) ter Poljak (1991).Jereb in Jug (prav tam) navajata dve pojmovanji učnih sredstev, ki sta si med seboj različni.Nanašata se na uporabo sredstev v vzgojnoizobraževalnem procesu. Kot zapišeta, so učnasredstva po starejši opredelitvi »<strong>pri</strong>pomoček za realizacijo <strong>pri</strong>ncipa nazornosti« (prav tam, str.19), ki <strong>pri</strong>pomorejo k boljši predstavi in zaznavi. Vendar je ta opredelitev nezadostna, saj gre zapreveliko omejenost le na konkretno opazovanje in nazornost. Zato druga, poznejša opredelitev,učna sredstva obravnava širše. Ta presega t.i. senzualistično opredelitev in učna sredstva definirakot predmete, ki so na videz podobni realnim in omogočajo tudi razumevanje delovanja.Sodobna učna sredstva omogočajo globje razumevanje obravnavane snovi. Uporabljamo jihlahko tudi v kasnejših fazah pouka, kot so utrjevanje, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje, nele <strong>pri</strong> obravnavi snovi. Novejša učna sredstva nam nudijo možnost razumevanja abstraktnejših,vzročno posledičnih odnosov med pojavi. Posledično pa to omogoča razvoj opazovanja,ocenjevanja, razvrščanja, analiziranja, preverjanja, sintetiziranja in <strong>pri</strong>merjanja, skratka razvojkognitivnih sposobnosti (prav tam).Njuna opredelitev se sicer zdi nekoliko nejasna, saj kljub prevladujočemu uporabljanju izraza»učna sredstva«, uporabljata tudi druge izraze za izobraževalno tehnologijo, kot so učni<strong>pri</strong>pomočki, izobraževalna tehnologija, pomagala, učila, mediji. Tudi <strong>pri</strong> opredeljevanju pojmaizobraževalna tehnologija ne govorita le o učnih sredstvih (čeprav ta izraz prevladuje), ampak joimenujeta tudi z drugimi termini. Posledično pa je podobno <strong>pri</strong> razvrščanju izobraževalne<strong>tehnologije</strong> po različnih kriterijih, kjer uporabljata več izrazov.Izraz učna sredstva zasledimo tudi <strong>pri</strong> Poljaku (1991, str. 55-58). Gre za eno od skupin, v katereavtor razvrsti t.i. materialno – tehnično osnovo pouka. Za učna sredstva pravi, da so »didaktičnooblikovana izvirna stvarnost.« (Prav tam, str. 55). Definira jih kot nadomestke izvirne objektivnestvarnosti, ki »so pomemben vir znanja in hkrati osnova za razvijanje delovnih sposobnosti.«(Prav tam). Pouku jih lahko <strong>pri</strong>lagajamo glede na dimenzije, obliko, strukturo in funkcijo, zatoso učencem bolj materialno dostopna in tudi v smislu vira znanja. Razvrsti jih v štiri skupine:1. Vizualna učna sredstva: temeljijo na video komponenti in spodbujajo vidne zaznave.Oblikoval je preglednico (tabela 1), v kateri opredeljuje vizualna učna sredstva. Razvrsti jih na14
statična in dinamična (glede na didaktično funkcijo) ter ti dve na dvodimenzionalna intridimenzionalna.StatičnaDinamičnaDvodimenzionalnarisbeslikefotografijediagramigrafikonizemljevidiplakatitabelediapozitividia - filmaplikacijedinamične slikefilmTVTridimenzionalnazbirkepreparatimodelireliefmaketedinamični modeliinstrumentiaparatistrojiračunalazlagankeglobusplanetarijTabela 1: Izobraževalna tehnologija po Poljaku (Poljak 1991, str. 57)2. Avditivna učna sredstva: temeljijo na avdio komponenti in spodbujajo slušne zaznave. Semsodijo zvočni posnetki človeškega izražanja (verbalnega, glasbenega-vokalnega ininštrumentalnega), posnetki živalskih glasov in drugih naravnih zvokov, radijske oddaje.3. Avdio – vizualna učna sredstva: kombinirana učna sredstva, ki imajo avdio in videokomponento, ali pa kombinacija avditivnih in vizualnih učnih sredstev <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Npr. zvočnifilmi, televizijske oddaje.4. Besedilna učna sredstva: razna tekstovna gradiva, ki se jih uporablja <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Kar se nanašana pisano besedo oz. besedilo. Sem sodijo učbeniki, <strong>pri</strong>ročniki, programirani teksti, članki,zborniki, pravopis, slovarji, leksikoni, enciklopedije, literarna dela, znanstvena dela, ....Za učna sredstva lahko v literaturi najdemo celo opredelitev, ki pravi, da je učno sredstvo»neoseben medij, ki je v bolj kompleksnih oblikah sestavljen iz tehničnega <strong>pri</strong>pomočka(hardware) in učnega materiala, kjer je za določen tehnični <strong>pri</strong>pomoček ustrezno oblikovanaučna vsebina (software).« (Plut v Jereb in Jug 1987, str. 17).15
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74:
Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76:
4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78:
kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80:
po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82:
Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84:
Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86:
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88:
Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba