Didaktika se ukvarja s problematiko nazornosti: kako učencem <strong>pri</strong>kazati bistvo učne vsebine in stem posledično razumevanje stvarnosti oz. naravnih pojavov, predmetov in odnosov ter kakodoseči večjo zapomnljivost. Na problem nazornosti so opozarjali teoretiki tudi v preteklosti. ŽeKomensky je opozarjal na pomembnost zaznavanja s čutili v spoznavnem procesu. Njegova tezapa je temeljila na Aristotelovih zahtevah po čutnem zaznavanju. Pre<strong>pri</strong>čanje Komenskega jenadaljeval tudi Rousseau, ki je dal osnove kasnejšim teoretikom za razvoj nazornosti kotdidaktičnega načela (prav tam, str. 328).Nazornost Strmčnik razume kot spoznavni proces, ki je sestavljen iz čutnih zaznav in mišljenja.Utemeljena je lahko tudi s psihološkega vidika. S čutili dojemamo prve, zunanje zaznave, globljipomen pa z racionalnologičnimi operacijami (prav tam, str. 328 - 329).Strmčnik (prav tam; <strong>pri</strong>m. tudi Blažič idr. 2003) loči čutno ali situacijsko in pojmovno nazornost.Čutno ali situacijsko nazornost predstavljajo konkretne zaznave, občutki, ki omogočajopovršinsko in globlje doživljanje resničnosti. Čutila so podlaga mišljenju, ki učence <strong>pri</strong>pelje dozapletenejšega bistva (Strmčnik 2001). To trditev avtor podkrepi z besedami, da »so občutki»vrata v duševnost« ali »instrument inteligence« ter predpogoj za njeno racionalno delovanje.«(Prav tam, str. 330). Tovrstno zaznavanje je pomembno zlasti <strong>pri</strong> mlajših otrocih. Pojmovnanazornost se oblikuje preko posredne nazornosti, npr. preko logičnega razčlenjevanja,<strong>pri</strong>merjanja, simbolnega ponazarjanja z besedami ali shemami, abstraktno teoretičnega inintuitivnega mišljenja, spodbujanja ustvarjalnega mišljenja ipd. Pri tem je pomembno, da imajoučenci usvojene predhodne – konkretne predstave o pojavih, stvareh, odnosih in drugem, kajti teže opravljajo vlogo ponazarjanja oz. nazornosti. Konkretne in pojmovne predstave so torej delspoznavnega procesa; medsebojno se povezujejo in dopolnjujejo (prav tam, str. 331-332).Blažič idr. (2003, str. 191) opredelijo pojem paranazornosti, ki pomeni, da ponazorilo neuporabimo za <strong>pri</strong>kaz konkretnih pojavov ali stvari, ampak preko njega poskušamo <strong>pri</strong>kazati nekeodnose ali količine, ki so globlji od konkretizacije. Paranazornost služi le boljšemu razumevanjunečesa, kar je sicer zunaj ponazorila.Strmčnik (2001) kot tudi Blažič in soavtorji (2003), med pomembne funkcije nazornosti<strong>pri</strong>števajo tudi racionalno in redukcijsko funkcijo, saj s ponazorilom <strong>pri</strong>kažemo bistvo in tisto,kar bi sicer z besedami opisovali dlje časa.J. Kalin (2004) opisuje vlogo medijev <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> in zanje pravi, da so poleg tega, da omogočajovečjo predstavnost, pomembni, ker lahko z njihovo pomočjo organiziramo pouk bolj racionalnoin učinkovito, lahko povečajo učenčevo aktivnost in s tem učinkovitost, olajšajo proces učenja,36
popestrijo pouk, saj so nosilci in posredniki v komunikaciji med učiteljem in učenci ter v procesuprenašanja informacij. Pomagajo dosegati boljše učne rezultate, z njihovo uporabo razvijamoučenčevo samostojnost, njihovo lastno usmerjanje, naučijo pa se tudi kritično izbiratiinformacije, ki jim jih izobraževalna tehnologija, natančneje učni mediji, ponujajo. Avtorica(prav tam, str. 210-211) ob tem ugotavlja, da imajo mediji tudi druge funkcije, in sicerinstruktivno, kontrolno, evalvacijsko in organizacijsko. Z njimi pa je izobraževanje tudi vse boljdostopno. Podrobneje opiše naslednje funkcije medijev:1. Racionalizacija in učinkovita organizacija pouka: s tem, ko uporabimo učne medije, želimodoseči učenčevo večjo motivacijo za učenje, večjo miselno aktivnost, ponazoritev ipd. V<strong>pri</strong>meru, da to dosežemo, se bo morda skrajšal čas za učenje (prav tam, str. 212).2. Povečana učenčeva aktivnost: S pomočjo učnih medijev poskušamo aktivirati različneučenčeve senzorne poti sprejemanja informacij. Z njihovo uporabo lahko zaradi omogočanjavečje nazornosti <strong>pri</strong> učencih vzbudimo večje zanimanje za obravnavano vsebino in bodo zaraditega raje sodelovali <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> (razmišljali o vsebini in delili mnenje, spraševali, predlagalirešitve na zastavljene probleme ipd.), sami uporabljali učne medije. Tako povečamo tudiučenčevo učinkovitost (prav tam, str. 211, 212).3. Pomagajo <strong>pri</strong> procesu učenja: različni učni mediji, ki jih izbere učitelj glede na učenčevespoznavne zmožnosti, obravnavano učno vsebino, učne cilje, ..., pomagajo učencem <strong>pri</strong>celovitem spoznavanju vsebine. Ker delujejo na njihove različne senzorne poti sprejemanjainformacij in če je izbran <strong>pri</strong>meren učni medij, ki vzbudi več čutov hkrati ter tako zadovolji večspoznavnih stilov učencev, učencem omogoča hitrejše in učinkovitejše učenje (prav tam, str.211).Ostalih funkcij medijev, kot so prenašanje in posredovanje v komunikaciji med učiteljem inučenci, prenašanje in posredovanje v procesu prenašanja informacij, pomoč <strong>pri</strong> doseganju boljšihučnih rezultatov, razvijanje učenčeve samostojnosti, lastnega usmerjanja, omogočanje učenja okritičnem izbiranju informacij, instruktivna, kontrolna in evalvacijska funkcija (prav tam), paavtorica ne opiše.Ker so učni mediji del izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, lahko rečemo, da zgornje funkcije veljajo tudiza drugo izobraževalno tehnologijo. Tudi s posredovalno pomočjo izobraževalne <strong>tehnologije</strong>37
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba