dvodimenzionalna – likovna (razne vrste slik, fotografije, diafilmi, diapozitivi itd.,posebna vrsta pa so zemljevidi, grafikoni, tabele, itd.)tekstualna (učbeniki, <strong>pri</strong>ročniki, delovni zvezki, učni lističi, časopisi, revije, leksikoni,itd.)akustična (magnetofonski posnetki, gramofonske plošče, radijske oddaje itd.)učila za demonstracijo gibanja (film, televizijske oddaje, magnetoskopski posnetki,modeli strojev v prerezu itd.)Avtor ob tem opozarja, da lahko kljub navedeni razvrstitvi nekatera učila uvrstimo tudi drugače,in kot <strong>pri</strong>mer navede film ali magnetoskopski posnetek, ki bi ga lahko uvrstili bodisi med slikeali pa med akustična sredstva (prav tam, str. 198) .Andoljšek (1973) definira učilo kot »predmet, ob katerem dobiva učenec znanje neposredno, ....«(Prav tam, str. 129). K učilom <strong>pri</strong>števa npr. gramofonske plošče, magnetofonski trak, diapozitive,imitacije živali in podobno. Ugotavlja tudi, da so se učila razvijala s poukom, razvojem tehnike,<strong>tehnologije</strong>, gospodarstva in družbe, in da lahko prav zaradi tega v literaturi zasledimo različneklasifikacije učil. V besedilu jih razvrsti glede na različne vidike, kot so: čas nastanka,komunikacija med učiteljem in učencem, čutila, ki sodelujejo <strong>pri</strong> zaznavanju učil, izvor učila innačin uporabe (prav tam, str. 130 – 140).1. Čas nastanka:-moderna učila-stara učila2. Komuniciranje med učiteljem in učencem:- obojestransko učilo- enostransko učilo3. Čutila, ki sodelujejo <strong>pri</strong> zaznavanju učil:- vizualna (slika, fotografija, modeli, projekcijske slike, ...)- avditivna (radio, gramofonska plošča, magnetofonski trak, ...)- avdiovizualna (film, televizija, ...)6
4. Izvor učila:- naravni predmeti (akvarij, terarij, insektarij, rastline v posodah, ...)- nadomestki naravnih predmetov5. Način uporabe:- demonstracijska učila, ki se naprej delijo na prostorska (različni modeli), likovna (stenske slike,fotografije, razglednice, skice, diapozitivi, nemi filmi, aplikati na flanelografu, magnetografu,risbe na acetatnih folijah za grafoskop, sheme, diagrami, grafikoni, tabele), akustična(gramofonske plošče, magnetofonski trakovi, radio, ...) in taka, ki ponazarjajo gibanje, dejavnost(film, laboratorij za jezikovni pouk, televizija, ...).- učila, s katerimi učenci sami delajo (učbeniki, <strong>pri</strong>ročniki, slovarji, publikacije, orodje, različniaparati, zemljevidi, učni listki, stroji za učenje in računalniki).Ugotovimo lahko, da so te klasifikacije podobne, vendar so kriteriji za razvrščanje različni.Pojem učila omenja tudi Šilih (1961), ki pa jih obravnava v nekoliko drugačnem kontekstu,namreč kot del t.i. učnih pomagal. Učna pomagala so »vsa sredstva, s katerimi učitelj učivoponazarja in s katerimi delajo učenci, ko sprejemajo in si <strong>pri</strong>svajajo vednosti, znanja in navade.«(Prav tam, str. 261). Torej so vsa sredstva ali predmeti, s katerimi <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> učitelj želiponazoriti obravnavano vsebino in jih poleg učiteljev uporabljajo tudi učenci ter preko njihusvajajo znanje. Kot smo že omenili, pa avtor učna pomagala razvrsti, in sicer na tista, ki jihuporablja učitelj (učila in ponazorila) in tista, ki jih uporabljajo tudi učenci (posredno prekoučitelja, ali pa samostojno) (učni <strong>pri</strong>pomočki in delovni <strong>pri</strong>pomočki).Učila in ponazorila obravnava skupaj, ker po njegovem mnenju med njimi ni jasne meje.Opredeli jih kot »dnevna orodja« (krede, palice za kazanje, ravnila ipd.) in predmete, ki morajobiti trpežni, zanesljivi, preprosti in estetski. Namenjena so temu, da jih učitelj uporabi, ko želilažje, bolje in hitreje doseči učne cilje, ali pa ko nima možnosti <strong>pri</strong>tegniti stvarnost. Lahko jihnaredi učitelj sam, največkrat pa so tovarniško izdelana (prav tam). Med učila in ponazorilasodijo že prej omenjena dnevna orodja in pa šolski vrt, terarij, akvarij, šolski čebelnjak, rastline vlončkih, zbirne mape z razglednicami, prospekti turističnih agencij, fotografijami, ...7
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66:
Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68:
4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70:
1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72:
4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74:
Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76:
4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78:
kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80:
po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82:
Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84:
Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86:
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88:
Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba