njena ugotovitev, da je, kot je zapisala, »prevečkrat učiteljev izgovor, da nima časa pouknačrtovati drugače, ker je determiniran z vsebino po učnem načrtu, ki jo mora obravnavati všolskem letu« 10 in zato učitelji raje poučujejo s pomočjo knjig (prav tam, str. 146). Čeprav minismo spraševali po razlogih, zakaj učitelji uporabljajo neko določeno izobraževalno tehnologijo,menimo, da so razlogi za pogostejšo uporabo tiskanih besedilnih medijev v naši raziskavipodobni. Manj pogosta <strong>uporaba</strong> novejše digitalne in računalniško podprte izobraževalne<strong>tehnologije</strong> je lahko povezana tudi z večjo nedostopnostjo le-te na šoli, slabšo usposobljenostjoučiteljev za njeno uporabo, pa tudi (morda celo s tem povezano) nezainteresiranostjo učiteljev zauporabo novejše izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. Razlogi pa so seveda lahko tudi v mnenju učiteljev,da je didaktična uporabnost nekatere sodobne izobraževalne <strong>tehnologije</strong> v resnici manjša, kot najbi bila oz. kot nam je predstavljeno, da naj bi bila.Zastavili smo si tudi raziskovalno vprašanje, kako pogosto učitelji po njihovem mnenjuuporabljajo izobraževalno tehnologijo v posameznih fazah pouka ter v kateri fazi poukauporabljajo izobraževalno tehnologijo najbolj, in v kateri fazi najmanj pogosto.Postavili smo raziskovalno hipotezo (RH 3), da učitelji po lastnem mnenju v različnih fazahpouka različno pogosto uporabljajo izobraževalno tehnologijo.Učitelje smo povprašali, kako pogosto po njihovem mnenju uporabljajo izobraževalnotehnologijo v posameznih fazah pouka. Pogostost uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> vposamezni fazi pouka so določili na lestvici od 1 do 4, kjer je 1 pomenilo, da izobraževalne<strong>tehnologije</strong> ne uporabljajo nikoli, 4 pa, da jo uporabljajo zelo pogosto.V spodnji tabeli (11) predstavljamo frekvenčno porazdelitev posameznih odgovorov na tovprašanje.10 Kar sicer ne drži povsem, saj je prav ena od ključnih značilnosti ciljno zasnovanih učnih načrtov, da nepredpisujejo (ali vsaj ne povsem v celoti) učnih vsebin, ki bi jih učitelji »morali« obravnavati, pač pa naštevajo zgoljsplošne in operativne učne cilje, ki jih lahko učitelji dosežejo z obravnavo različnih učnih vsebin.76
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4– zelo1- nikoli 2- redkopogosto pogostoMFaza poukaUvajanje v nov didaktičnisklop oz. učno temo2 (2 %) 23 (23 %) 64 (64 %) 11 (11 %) 2,84Obravnava nove učnesnovi1 (1 %) 20 (20 %) 57 (57 %) 22 (22 %) 3,00Utrjevanje, vadenje inponavljanje učne snovi2 (2 %) 29 (29 %) 41 (41 %) 28 (28 %) 2,95Preverjanjeinocenjevanje znanja25 (25 %) 58 (58 %) 16 (16 %) 1 (1 %) 1,93Tabela 11: Mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> v posamezni fazi poukaHipotezo 3 smo preverjali s χ 2 preizkusom. Izračunali smo ga za vsako fazo posebej. Rezultate<strong>pri</strong>kazujemo v tabeli 12.Faza pouka Vrednost χ 2 g Sig.uvajanje v nov didaktični sklop oz. učno temo 90,000 3 ,000obravnava nove učne snovi 65,360 3 ,000utrjevanje, vadenje in ponavljanje učne snovi 32,400 3 ,000preverjanje in ocenjevanje znanja 69,840 3 ,000Tabela 12: χ2-kvadrat preizkusi hipoteze enake verjetnosti za posamezno fazo pouka za hipotezo 3Za fazo uvajanja v nov didaktični sklop oz. učno temo smo ugotovili, da je vrednost χ 2 statističnopomembna, ker je χ 2 = 90,000 (α = 0,000; g = 3). Podobno smo ugotovili tudi za fazo obravnavenove učne snovi. Za to fazo smo ugotovili, da je vrednost χ 2 statistično pomembna, ker je χ 2 =65,360 (α = 0,000; g = 3). Prav tako velja za fazo utrjevanja, vadenja in ponavljanja učne snovi.Ugotovili smo, da je vrednost χ 2 statistično pomembna, ker je χ 2 = 32,400 (α = 0,000; g = 3). Intudi za fazo preverjanja in ocenjevanja znanja smo ugotovili, da je vrednost χ 2 statističnopomembna, ker je χ 2 = 69,840 (α = 0,000; g = 3). Ničelno hipotezo, ki pravi, da so vsi odgovori vosnovni populaciji enako zastopani, zato zavrnemo na ravni α = 0,000 s tveganjem manjšim od0,00 % in sprejmemo nasprotno hipotezo, da so odgovori v osnovni populaciji različnozastopani. S tem lahko potrdimo hipotezo 3, da učitelji po lastnem mnenju v različnih fazahpouka različno pogosto uporabljajo izobraževalno tehnologijo.77
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10:
1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12:
v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14:
2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16:
4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18:
4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20:
trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22:
naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24:
statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26:
posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28:
2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30:
usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32:
avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96: Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104: olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108: moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112: 28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114: ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116: 8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117: IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba