uporabe nove informacijske <strong>tehnologije</strong>, med katero spadajo računalniki, splet, digitalnatehnologija, multimediji in podobno.Krajši pregled sprememb na področju uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> sta na <strong>pri</strong>merupodružničnih šol na Slovenskem opravila tudi M. Ribarič in Šuštar (2008). Avtorja opisujeta,kako so se učna sredstva <strong>pri</strong> nas na podružničnih <strong>osnovnih</strong> šolah spreminjala od tablic, katerih<strong>uporaba</strong> je bila <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> pogosta ob koncu 19. in v začetku 20. stol., do današnje izobraževalne<strong>tehnologije</strong>, ki temelji na tehniki in tehnologiji sodobne družbe. M. Ribarič in Šuštar (prav tam)kot pomembne začetnike razvoja izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, ki so lajšali proces poučevanja inučenja predstavita šolske torbice, peresnice in tablice. V peresnicah so imeli učenci pisala, ki sose imenovala štilčki, s katerimi so na tablicah vadili pisanje. Kasneje so štilčke zamenjalisvinčniki, nato pa peresa, za katera so učenci potrebovali črnilo. Barvice so učenci <strong>pri</strong>čeliuporabljati kasneje, vendar zaradi manjše dostopnosti sprva še niso bile v množični uporabi.Tablice zamenjajo šolski zvezki, v katerih so učenci vadili lepopisje, kasneje pa <strong>pri</strong>čnejoizdelovati »pisanke« in »risanke«, v katere so lahko učenci pisali in risali. Ker je bila <strong>pri</strong>opismenjevanju pomembna nazornost, so učitelj in učenci uporabljali stavnice. Razrednastavnica je učitelju omogočala ponazarjanje črk in pisavo <strong>pri</strong> frontalnem <strong>pouku</strong>, ročne stavnicepa so uporabljali učenci <strong>pri</strong> individualnem delu.Če sledimo avtorjema M. Ribarič in Šuštar so bili <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> zgodovine in zemljepisa že od konca19. in začetka 20. stoletja zelo pomembni zemljevidi in globus. Kot obvezni učni <strong>pri</strong>pomočki sobili določeni tudi s šolsko zakonodajo. Z njimi so učitelji ponazarjali vsebine o svetu indomovini: v uporabi so bili predvsem zemljevidi Avstro-ogrske monarhije, dežel na območjudanašnje Slovenije ter Evrope in Palestine. Večjo nazornost in zapomnljivost <strong>pri</strong> učencih součitelji dosegali s slikami posameznih zgodovinskih dogodkov. Iz zapisov obeh avtorjev (pravtam) lahko ugotovimo, da so tudi takrat – podobno kot danes - šole druga učila in učne<strong>pri</strong>pomočke naročale glede na razpoložljiva denarna sredstva, nekaj so jih učitelji izdelali sami,ali pa so se za njihov nakup bolj intenzivno zavzeli. Poleg tega se je ponudba učnih sredstev zaomenjene predmete po letu 1945 razvila in povečala. Pojavili so se reliefni zemljevidi vtridimenzionalni obliki, reliefni zemljevidi za odtis z držalom, ki so učencem pomagalispoznavati svet, tako da so v odtise učenci vrisovali reke, mesta, pokrajine, države ipd. Učenci soimeli na voljo tudi šolske atlase, filme, diafilme in diapozitive (prav tam). Dodamo lahko, da sokasneje te reliefne zemljevide za odtis nadomestili grafoskopi in v današnjem času računalniki.32
Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponujali diafilmi in diapozitivi, danes omogočajo video posnetki,različni zemljevidi oz. satelitski posnetki, ki so na vpogled na spletu ipd.Pri matematiki in računstvu so se, kot predstavljata M. Ribarič in Šuštar (prav tam), uporabljalarazlična računala, ki so se v skladu s potrebami pouka in učnimi cilji prav tako razvijala.Omogočala so lažje razumevanje računskih operacij in desetiškega sistema. Po letu 1860 so vSloveniji uporabljali rusko računalo, ki je imelo deset kroglic na desetih horizontalnih žicah,kasneje pa so bili <strong>pri</strong>ljubljeni Lavtarjevo in Fromovo računalo ter nekatera manjša namiznaračunala. Uporabljali so tudi računala z vertikalnimi paličicami in pozicijska računala skroglicami ali koluti na paličici ali žici. V današnjem času pa učenci uporabljajo namiznaračunala (kalkulatorje). Pri geometriji so učitelji in učenci uporabljali in še danes uporabljajovrsto ponazoril in geometrijskih teles.Avtorja (prav tam) zapišeta, da so učitelji za naravoslovne predmete, za ponazarjanje uporabljalirazlične zbirke učil: mineraloške zbirke, votle mere in uteži, ravnila, šestila, v sodobnejšem časutudi mikroskope, daljnoglede, <strong>pri</strong>merke živali ipd. Tovrstna učila uporabljajo tudi danes v boljizpopolnjeni obliki.Za današnji tehnični pouk, glasbeno, likovno in športno vzgojo pa so učitelji uporabljaliflanelogram, ki je služil za ogledovanje likovnih ponazoril na tekstilni podlagi. Učni proces so<strong>pri</strong> teh predmetih popestrili in olajšali doseganje učnih ciljev z diaprojektorjem, učnimi filmi inkasetnim projektorjem, ki so ju s tehnološkim razvojem nadomestili videorekorderji, CD in DVDpredvajalniki, LCD projektorji ipd.Avtorja (prav tam) kot zelo <strong>pri</strong>ljubljeno učno sredstvo omenjata tudi didaktične igre. Razvrstitajih po načinu izdelave na serijsko izdelane v različnih podjetjih in tiste, ki so jih učitelji izdelalisami. Med prve sodijo spomin, domine, sestavljanke, abeceda, igre računanja ipd., med druge panpr. raziskovalne škatle o prometu, učne kartončke, sodelovalne karte, spomin, ipd., ki so jihizdelali sami. Kot pišeta avtorja (prav tam), so didaktične igre <strong>pri</strong>pomogle k bolj zanimivemu,ustvarjalnemu, posredovanju učne snovi.Skratka, od orodja in lastno izdelanih učnih sredstev ter učitelja kot »živega« ali osebneganosilca in posrednika informacij so v izobraževanju pomembno vlogo postopoma <strong>pri</strong>dobivalitudi stroji oziroma tehnika. Izobraževalna tehnologija tako deloma prevzema nekatere didaktičnefunkcije, zlasti funkcijo ponazarjanja učnih vsebin, in je kot taka neposredno namenjenapoučevanju oz. prenašanju znanja učencem in dajanju povratnih informacij, zato nekateri avtorjikot so npr. Eichorn, Gagne in tudi Blažič, govorijo o medijih v izobraževanju, ali natančneje, o33
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba