uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

ačunalniki in drugo osnovno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo) ter računalnikepovezati v internet. Avtorji raziskave so v to skupino uvrstili Bolgarijo, Estonijo, Ciper, Litvo inPoljsko (prav tam).Čeprav Slovenije omenjena raziskava ni eskplicitno uvrstila v nobeno od opisanih treh skupin,lahko glede na dostopne podatke obeh predstavljenih domačih raziskav (Gerlič idr. 1999; Gerličidr. 2005) sklepamo, da bi jo lahko v času, ko je bila raziskava opravljena, umestili v drugo,danes (torej slabih deset let kasneje) pa v prvo. Kot bomo namreč pokazali v nadaljevanju,podatki kažejo, da na začetku tega desetletja šole še niso bile optimalno opremljene z IKT in jebila prioriteta zlasti opremljanje z osnovno strojno opremo, medtem ko za današnji čas lahkotrdimo, da je osnovna informacijsko-komunikacijska struktura vzpostavljena in je tudi pri nas –podobno kot v drugih razvitih evropskih državah – poudarek zlasti na opremljanju šol sširokopasovnim dostopom do interneta in drugih spletnih tehnologij.Nekoliko natančneje je mogoče o opremljenosti šol z informacijsko-komunikacijsko tehnologijosklepati na podlagi podatkov, kakšno je v posameznih državah razmerje med številom učencevin številom računalnikov ter kako se o tem oblikujejo priporočila na nacionalni ravni. To so meddrugim ugotavljali v raziskavi Key Data on Information and Communication Technology inSchools in Europe (Key Data… 2004) in ugotovili, da večina držav formalno ne predpisuje,kolikšno naj bi bilo v šolah največje število učencev na računalnik, prav tako pa v večini državglede tega ni posebnih priporočil. V nekaterih državah, kot so npr. Velika Britanija, Malta inSlovenija, pa priporočila o optimalnem razmerju med številom učencev in številom računalnikovoblikujejo na ministrstvih, ki so pristojna za izobraževanje. Tako denimo v Veliki Britaniji in naMalti velja priporočilo, da je optimalno razmerje en računalnik na sedem učencev, priporočiloslovenskega ministrstva za šolstvo in šport pa je en računalnik na pet učencev ter vsaj enračunalnik v vsaki učilnici (prav tam, str. 31).Ponekod (npr. Grčija, Portugalska, Litva), kjer država podobnih priporočil ni oblikovala, so včasu izvajanja raziskave Key Data… (2004) kljub temu sprejemali ukrepe, s katerimi so želelidoseči zmanjšanje števila učencev na računalnik. Za Grčijo denimo raziskava navaja podatek, daso želeli v osnovnih šolah do leta 2006 doseči razmerje 34 učencev na en računalnik, iz česarlahko sklepamo, da je moralo biti dejansko razmerje v času, ko je bila raziskava opravljena, šemanj ugodno.49