prenašanja informacij in s tem način simulacije za posredovanje tehničnih in fizikalnih lastnostiučnega predmeta.Za učne medije bi torej lahko zapisali, da so poleg učitelja v funkciji transmisije učnih vsebin, kijih učitelj obravnava <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, obenem pa lahko z njihovo pomočjo učitelj učence tudi dodatnomotivira, popestri pouk, ponazori obravnavano vsebino in s tem morda tudi <strong>pri</strong>pomore k večjizapomnitvi učne snovi. Če so učni mediji uporabljeni v skladu z učno vsebino, učnimi cilji, spsihofizičnimi značilnostmi učencev, z njegovo (tj. učiteljevo) usposobljenostjo za uporaboučnega medija in drugimi dejavniki, ki vplivajo na učni proces, bodo mediji didaktično pravilnouporabljeni in se lahko z njimi tudi učimo.Podobno kot že omenjeni avtorji, tudi Bognar in Matijević (1993) v svojih besedilihopredeljujeta pojem medija kot »nosilca, oz. posrednika v nekih didaktično funkcionalnihodnosih. Medij je nosilec različnih posameznih funkcij.« (Prav tam, str. 247). Prav tako pa jih,podobno kot drugi, razvrščata na avditivne, vizualne, avdio – vizualne medije in multimedije.Med vizualne medije kot pomembne in najštevilčnejše štejeta tudi besedilne medije (prav tam).Nekaj kriterijev za razvrščanje učnih medijev smo že navedli, pa vendar jih Blažič in drugiavtorji (2003, str. 294 - 296) razvrstijo še po nekaterih, ki jih omenjamo v nadaljevanju, in sicer:po modaliteti sprejemanja oz. oddajanja informacij, stopnji avtomatizacije, predstavitveni ravni,vrsti didaktično – metodične uporabe ter vlogi in pomenu <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> z vidika učnega cilja.1. Modaliteta sprejemanja oz. oddajanja informacij: Avditivni mediji: vsi mediji, ki so vezani na verbalno komunikacijo in posredujejoakustične vtise (radio, magnetofonski trak, gramofonska plošča, CD – plošča). Vizualni mediji: mediji, ki informacije posredujejo optično, prejemnik pa informacijezaznava s pomočjo vida (znak, pisava, slika, film). Avdiovizualni (AV) mediji: razlikujemo AV medije v ožjem smislu (mediji, kiinformacije posredujejo tako akustično kot optično, v posredovanje informacij sovključena slušna in vidna čutila: zvočni film, zvočno – slikovni niz, televizija) ter AVmedije v širšem smislu (mediji, ki posredujejo informacije bodisi avditivno bodisivizualno – sem spadajo že omenjeni avditivni in vizualni mediji: radio, magnetofonskitrak, gramofonska plošča, CD – plošča, znak, pisava, slika, film).18
2. Stopnja avtomatizacije: naravni mediji (znak, jezik, geste), enostavni mediji ( slika, simbol, model, shema), polavtomatični mediji: ne omogočajo <strong>pri</strong>lagajanje individualnim značilnostim učencev inučnemu tempu (magnetofonski trak, radio, televizija), avtomatični mediji: tu je stopnja <strong>pri</strong>lagajanja individualnim značilnostim učencev inučnemu tempu relativno visoka (računalnik, adaptibilne učne naprave).3. Predstavitvena raven: objektni mediji (rastline, uporabni predmeti, modeli idr.), ikonični mediji: so mediji, ki posredujejo optične in/ali akustične informacije (slike,prosojnice, filmi, video posnetki), simbolni mediji (teksti, kartografsko gradivo, magnetofonski trakovi).4. Vrsta didaktično – metodične uporabe: motivacijski mediji: namenjeni so zbujanju pozornosti in interesa, uporabljamo jih vzačetni etapi učnega procesa (zvočne ali slikovne predstavitve problemov), prezentacijski oz. predstavitveni mediji: podajajo in razlagajo učne vsebine (strokovnifilmi, magnetofonska reprodukcija, <strong>pri</strong>kazovanje diapozitivov), mediji za urjenje: <strong>pri</strong>spevajo k utrjevanju naučenega z vajo (zbirke nalog), mediji za preverjanje: omogočajo kontrolo doseženega učnega cilja, z njimi preverjamo,če in v kolikšnem obsegu so doseženi zastavljeni učni cilji (delovni listi, niz nalogobjektivnega tipa).5. Vloga in pomen <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> z vidika učnega cilja: obogatitveni model: tu mediji služijo ponazarjanju, pojasnjevanju ali dopolnjevanjuobravnavane učne snovi (zanj je značilna visoka stopnja samoaktivnosti), model konteksta: mediji so tu dopolnitev in tudi pomemben sestavni del učnega konteksta(aktivnost učencev), model neposrednega poučevanja z mediji: mediji sami prevzamejo poučevalne funkcije vsmislu objektiviranja pouka (posredovanje informacij, postavljanja nalog in posredovanjepovratne informacije).19
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78:
kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80:
po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82:
Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84:
Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86:
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88:
Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba