<strong>tehnologije</strong>. To problematiko bomo analizirali tudi v povezavi z vprašanjem financiranja nakupain vzdrževanja izobraževalne <strong>tehnologije</strong> v <strong>osnovnih</strong> šolah in ugotavljanjem <strong>pri</strong>stojnostirazporejanja temu namenjenih sredstev na šoli.S pomočjo teoretičnega okvira, vzpostavljenega v prvem delu naloge, bomo v drugem delupredstavili rezultate empirične raziskave o uporabi izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> vosnovnošolskem izobraževanju na razredni stopnji. V raziskavi, ki jo bomo opravili na<strong>pri</strong>ložnostnem vzorcu učiteljic in učiteljev (v nadaljevanju uporabljamo le moško slovničnoobliko, vendar pa se ta nanaša na oba spola – učitelje in učiteljice) razredne stopnje na matičnihin podružničnih <strong>osnovnih</strong> šolah na Dolenjskem, bomo ugotavljali, kako na mnenje o uporabiizobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> učiteljih razredne stopnje vplivajo neodvisne spremenljivke, kot soleta poučevanja, razred poučevanja, stopnja izobrazbe učiteljev in opremljenost šole zizobraževalno tehnologijo. Zbrali bomo podatke, katero izobraževalno tehnologijo imajo učiteljina razpolago na šoli, kjer poučujejo, katero izobraževalno tehnologijo dejansko uporabljajo <strong>pri</strong><strong>pouku</strong>, in katero bi uporabljali, če bi jo imeli na voljo, pa je nimajo. Zanimali nas bodo tudiodgovori učiteljev, kako pogosto in v katerih fazah pouka (<strong>pri</strong>prava/uvajanje, obravnava,utrjevanje/vadenje, ponavljanje, preverjanje, ocenjevanje znanja) uporabljajo izobraževalnotehnologijo ter zakaj se za posamezno izobraževalno tehnologijo odločijo oz. kateri so dejavniki,ki vplivajo na njen izbor.Domnevamo, da imajo učitelji dolenjskih <strong>osnovnih</strong> šol na voljo različno izobraževalnotehnologijo in da jo tudi različno pogosto uporabljajo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Menimo, da so razlogi zarazlično razpoložljivost in posledično uporabo izobraževalne <strong>tehnologije</strong> v finančnih sredstvih,ki jih posamezna šola temu namenja, nezainteresiranosti starejših učiteljev za uporaboizobraževalne <strong>tehnologije</strong>, zahtevnosti zlasti sodobnejše računalniško podprte izobraževalne<strong>tehnologije</strong>, ipd. Predpostavljamo, da obstajajo razlike glede mnenja o lastni usposobljenostiučiteljev za uporabo izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, predvsem glede usposobljenosti zauporabo sodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, razlike medučitelji, ko gre za njihovo presojo pogostosti njene uporabe glede na leta poučevanja,opremljenost šole z izobraževalno tehnologijo, fazo pouka, pa tudi glede tega, kateroizobraževalno tehnologijo izberejo, ne pa glede na razred poučevanja. Učitelji z manjizkušnjami, ki so večinoma mlajši, svojo poklicno pot sicer šele začenjajo, toda domnevamolahko, da lažje spremljajo in sledijo tehnološkim spremembam in jim je zato tudi <strong>uporaba</strong>izobraževalne <strong>tehnologije</strong> bližja (morda lažja) kot učiteljem, ki imajo sicer več delovnih izkušenj2
v izobraževanju, so pa večinoma starejši in težje sledijo tehnološkim novostim v izobraževanju,ali pa jih ne želijo uvajati v pouk.Posledično tudi domnevamo, da učitelji z več leti poučevanja menijo, da so manj usposobljeni zauporabo sodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong> kot učitelji z manjleti poučevanja. Menimo, da so za to podobni razlogi kot <strong>pri</strong> prejšnji predpostavki, saj boljizkušeni učitelji verjetno niso <strong>pri</strong>pravljeni v ta namen vlagati energije in časa, ali pa celo nimajoželje po vedno novem izobraževanju in usposabljanju, še zlasti, če na podlagi svojih izkušenj spoučevanjem ocenjujejo oz. presodijo, da <strong>uporaba</strong> izobraževalne <strong>tehnologije</strong> ne <strong>pri</strong>pomorebistveno k večji kakovosti pouka in znanja učencev.Podobnega mnenja smo tudi glede odvisnosti učiteljevega mnenja o lastni usposobljenosti zauporabo sodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong> od stopnje njihoveizobrazbe. Domnevamo, da učitelji z univerzitetno ali višjo stopnjo izobrazbe menijo, da so boljeusposobljeni za uporabo sodobne digitalne in računalniško podprte izobraževalne <strong>tehnologije</strong>,kot učitelji z visoko strokovno ali višješolsko izobrazbo. Razloge lahko iščemo v tem, da so prvimlajši in so študijske programe obiskovali v času, ko je bila sodobna izobraževalna tehnologijaže <strong>pri</strong>sotna, imajo pa tudi sicer več izkušenj z uporabo sodobnejše informacijsko-komunikacijske<strong>tehnologije</strong>.Predpostavljamo, da na pogostost uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> vplivajo različni dejavniki.Eden takih je po našem mnenju opremljenost šole z izobraževalno tehnologijo. Če je šola dovoljdobro opremljena z različno izobraževalno tehnologijo, jo bodo učitelji tudi pogostejeuporabljali. Domnevamo, da razred, ki ga učitelj poučuje, ne vpliva bistveno na pogostostuporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. Menimo, da jo učitelji vseh razredov na razredni stopnjienako pogosto uporabljajo, le da izbirajo različno izobraževalno tehnologijo glede na potrebe <strong>pri</strong><strong>pouku</strong>. Poleg tega, po našem mnenju, razred, ki ga učitelj poučuje, tudi ne vpliva bistveno naprevladujoče dejavnike izbire izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. Ne glede na razred, ki ga poučujejo, ponašem pre<strong>pri</strong>čanju, učitelji <strong>pri</strong> izbiri izobraževalne <strong>tehnologije</strong> najbolj upoštevajo obravnavanoučno vsebino. S tem je povezana tudi naša naslednja domneva, da je prevladujoči razlog, zaradikaterega se učitelji odločijo za uporabo izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, večja nazornost in stem povezano boljše razumevanje obravnavane učne snovi.Smo tudi mnenja, da učitelji različno pogosto uporabljajo posamezno izobraževalno tehnologijo<strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, najpogosteje tiskane besedilne medije in učila oz. ponazorila, preostalo izobraževalnotehnologijo pa v <strong>pri</strong>merjavi s tem manj, kar kaže <strong>pri</strong>pisati zlasti široki dostopnosti in cenovni3
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62:
delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64:
vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66:
Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68:
4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70:
1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72:
4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74:
Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76:
4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78:
kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80:
po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82:
Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84:
Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86:
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88:
Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba