2.1.1 PonazorilaPonazorila, ali »nazorila« po Šilihu (1961), so torej del pomagal, ki jih uporablja učitelj, in skaterimi želi <strong>pri</strong> učencih doseči boljše razumevanje obravnavane snovi. To so npr. plakati, slike,grafikoni, prosojnice ipd., ki omogočajo boljšo predstavnost.Bolj podrobno ponazorila obravnava in jih opredeli Strmčnik (2001).2.1.1.1 Namen ponazorilStrmčnik (prav tam) zapiše, da ponazorila uporabimo takrat, ko želimo z njimi <strong>pri</strong>ti do nekega<strong>pri</strong>kritega notranjega bistva obravnavane vsebine, ali pa z njimi le <strong>pri</strong>kažemo neka dejstva,podatke. Avtor meni, da imajo ponazorila v učnem procesu naslednje funkcije (prav tam, str.333-334):1. stimulirajo in motivirajo učence: s tem, ko je vsebina dodatno podkrepljena, učence <strong>pri</strong>tegne,zaradi večje predstavljivosti se zanjo bolj zanimajo in se vanjo poglobijo. Ponazorilo povečanjihovo pozornost in intenziteto doživetja učne vsebine, s tem pa tudi učenčevo aktivnost <strong>pri</strong><strong>pouku</strong>. Zaradi tega naj bi se spremenili tudi vzdušje in odnosi v razredu ter učiteljeva vloga <strong>pri</strong>obravnavi učne snovi. Torej, učenci postajajo bolj samostojni v učnem procesu, ki je <strong>pri</strong>pravljentako, da si lahko tudi sami preko izkušenj bogatijo znanje. Učitelj pa porabi več časa za izbiro,ali celo <strong>pri</strong>pravo oz. izdelavo ponazoril.2. spoznavno in vrednotno informirajo in oblikujejo učence: poleg tega (in tudi prek tega), daučenci usvajajo nova znanja, razvijajo predstavljivost, čutila, zaznavne sposobnosti in različneravni mišljenja (npr. pojmovno mišljenje), se tudi osebnostno oblikujejo. S ponazarjanjem lahkopomagamo <strong>pri</strong> moralnem, estetskem razvoju, osveščamo jih lahko o zdravstveni, higienskiproblematiki. Seveda pa morajo biti tovrstna ponazorila <strong>pri</strong>merna otrokovi razvojni stopnji.3. pomagajo doseči trajnejše znanje in njegovo večjo in bolj kreativno uporabo: k temu, da jeznanje uporabno dalj časa, <strong>pri</strong>pomorejo ponazorila, ki spodbujajo otrokovo večjo učno aktivnost,ga bolj motivirajo in omogočajo intenzivnejše doživljanje vsebine. Z izkustvenim učenjem naj bibili po Strmčniku tudi bolj motivirani, posledično pa naj bi si več in bolj kakovostno zapomnili(prav tam, str. 334).8
4. racionalizirajo in reducirajo pouk: učiteljevo razlago in opisovanje deloma nadomestijoponazorila. Prav tako pa <strong>pri</strong>kažejo le bistvo učne vsebine. Učitelj ima <strong>pri</strong> tem kar zahtevnonalogo, da ponazorilo <strong>pri</strong>pravi tako, da z njim sporoči pomembne elemente snovi, učenci pa sorazbremenjeni mnogih verbaliziranih nepomebnosti in so lahko bolj aktivni <strong>pri</strong> učenju (pravtam).2.1.1.2 Vrste ponazorilStrmčnik (prav tam, str. 336-338) ponazorila razvrsti v tri skupine:1. Ponazorila za doseganje enaktivne nazornosti, ki naj bi jih v večjem obsegu uporabljali vpreteklosti, medtem ko naj bi bila danes ta vrsta ponazarjanja nekoliko zanemarjena (prav tam,str. 336 - 337). Sem sodijo stvarna, tj. naravna ponazorila v obliki naravnih predmetov, pojavovin procesov. Imajo posebno vrednost, ker <strong>pri</strong>kazujejo realno stanje pojavov, predmetov, odnosovipd. in nas tako naučijo stvari v naravi dojemati takšne kot so. Lažje jih razumemo, če se o njihučimo iz stvarnosti kot pa v neki umetni situaciji. Kot je zapisal Strmčnik, se »notranje bistvo/…/ učencem običajno prej odpre <strong>pri</strong> ponazarjanju naravnih predmetov kot pa njihovihnadomestil.« (Prav tam, str. 337).2. Ponazorila za doseganje virtualne stvarnosti, ki se imenuje tudi ikonična nazornost, umetnastvarnost, didaktizirana stvarnost, nadomestna stvarnost in še druge (prav tam). Ikoničnaponazorila so resničnim pojavom ali predmetom enaka v lastnostih, ki jih želimo <strong>pri</strong>kazati v učnenamene, le da je ponazorilo poenostavljeno. Pomembni lastnosti tovrstnega ponazarjanja staizomorfnost in poenostavljenost. V to skupino ponazoril sodijo simulacije in imitacije bitij,pojavov, predmetov, odnosov in drugih. V <strong>pri</strong>meru, če naravna ponazorila iz kakršnegakolirazloga niso dostopna (ali je to nevarnost kakega pojava, velikost, nekonstantnost, ipd.),uporabimo makete, modele, projekcije, slikovni material, grafe in podobno.3. Ponazorila za doseganje simbolne nazornosti: s pojmom simbolna nazornost imenujemosubjektovo značilnost besede ali giba. Pri tem ponazarjanju gre za povezavo s stvarnostjo prekonekega posrednika. V večini <strong>pri</strong>merov je to sredstvo jezik, s katerim se sporazumevamo. Zelopomembno vlogo <strong>pri</strong> ponazarjanju vsebine govora pa ima tudi nebesedna komunikacija.Jezikovna podkrepitev bo kvalitetnejša in bolje razumljena, če bo okrepljena še s telesnogovorico ali gestikulacijo (prav tam, str. 337-338).9
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68:
4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70:
1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72:
4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74:
Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76:
4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78:
kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80:
po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82:
Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84:
Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86:
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88:
Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba