uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

jo je financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Avtorji so z njopredvsem ugotavljali, kakšna je bila v drugi polovici 90. let v osnovnih šolah razpoložljivostaparaturne (strojne) in programske opreme, usposobljenost učiteljev za uporabo računalnišketehnologije pri pouku ter na kakšen način in kako pogosto so to tehnologijo pri pouku učiteljiin učenci dejansko uporabljali (prim. prav tam).- slovenske raziskave Stanje in trendi uporabe informacijsko komunikacijske tehnologijev slovenskih osnovnih šolah (Gerlič idr. 2005), ki jo je prav tako financiralo Ministrstvo zašolstvo in šport, opravljena pa je bila v okviru projekta Informatizacija slovenskega šolstva.Kot navajajo avtorji v predstavitvi raziskave, so z njo zbirali podobne podatke kot v prejomenjeni raziskavi (tj. razpoložljivost strojne in programske opreme, usposobljenostučiteljev za njeno uporabo ter način in pogostost uporabe pri pouku), poleg tega pa jih jezanimalo, ali in kako je v pouk vključen t.i. izobraževalni internet in e-izobraževanje terkakšna je dejanska izkoriščenost razpoložljive računalniške opreme na osnovnih šolah (prim.prav tam).Iz omenjenih petih raziskav bomo sami v nadaljevanju naloge povzeli in predstavili nekatereključne empirične podatke, in sicer v štirih vsebinskih sklopih oz. podpoglavjih:(1) razpoložljivost informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnih šolah (tj.opremljenost osnovnih šol z IKT) v nekaterih 5 evropskih državah in v Sloveniji;(2) načini financiranja, s katerimi v evropskih državah, vključno s Slovenijo, zagotavljajosredstva za nakup in vzdrževanje računalniške opreme v osnovnih šolah;(3) uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku v nekaterih evropskihdržavah in v Sloveniji; ter(4) usposabljanje učiteljev za kakovostno in učinkovito uporabo informacijske tehnologije,tako za načrtovanje kot za izvajanje pouka.aparaturno in programsko opremo ter omogočiti raziskovanje in razvoj uporabe računalnikov v šolah in s temustvariti sodobnejši, aktivnejši pouk in uk ter sodobno vodenje in poslovanje šole.« (Gerlič idr. 1999).5Povzeli bomo podatke za evropske države, ki so jih avtorji omenjenih treh mednarodnih raziskav(ICT@Europe.edu 2001; Key Data… 2004; Šolska avtonomija… 2008) predstavili v svojih raziskovalnih poročilihoz. publikacijah.47