uporaba izobraževalne tehnologije pri pouku v osnovnih šolah

4. racionalizirajo in reducirajo pouk: učiteljevo razlago in opisovanje deloma nadomestijoponazorila. Prav tako pa prikažejo le bistvo učne vsebine. Učitelj ima pri tem kar zahtevnonalogo, da ponazorilo pripravi tako, da z njim sporoči pomembne elemente snovi, učenci pa sorazbremenjeni mnogih verbaliziranih nepomebnosti in so lahko bolj aktivni pri učenju (pravtam).2.1.1.2 Vrste ponazorilStrmčnik (prav tam, str. 336-338) ponazorila razvrsti v tri skupine:1. Ponazorila za doseganje enaktivne nazornosti, ki naj bi jih v večjem obsegu uporabljali vpreteklosti, medtem ko naj bi bila danes ta vrsta ponazarjanja nekoliko zanemarjena (prav tam,str. 336 - 337). Sem sodijo stvarna, tj. naravna ponazorila v obliki naravnih predmetov, pojavovin procesov. Imajo posebno vrednost, ker prikazujejo realno stanje pojavov, predmetov, odnosovipd. in nas tako naučijo stvari v naravi dojemati takšne kot so. Lažje jih razumemo, če se o njihučimo iz stvarnosti kot pa v neki umetni situaciji. Kot je zapisal Strmčnik, se »notranje bistvo/…/ učencem običajno prej odpre pri ponazarjanju naravnih predmetov kot pa njihovihnadomestil.« (Prav tam, str. 337).2. Ponazorila za doseganje virtualne stvarnosti, ki se imenuje tudi ikonična nazornost, umetnastvarnost, didaktizirana stvarnost, nadomestna stvarnost in še druge (prav tam). Ikoničnaponazorila so resničnim pojavom ali predmetom enaka v lastnostih, ki jih želimo prikazati v učnenamene, le da je ponazorilo poenostavljeno. Pomembni lastnosti tovrstnega ponazarjanja staizomorfnost in poenostavljenost. V to skupino ponazoril sodijo simulacije in imitacije bitij,pojavov, predmetov, odnosov in drugih. V primeru, če naravna ponazorila iz kakršnegakolirazloga niso dostopna (ali je to nevarnost kakega pojava, velikost, nekonstantnost, ipd.),uporabimo makete, modele, projekcije, slikovni material, grafe in podobno.3. Ponazorila za doseganje simbolne nazornosti: s pojmom simbolna nazornost imenujemosubjektovo značilnost besede ali giba. Pri tem ponazarjanju gre za povezavo s stvarnostjo prekonekega posrednika. V večini primerov je to sredstvo jezik, s katerim se sporazumevamo. Zelopomembno vlogo pri ponazarjanju vsebine govora pa ima tudi nebesedna komunikacija.Jezikovna podkrepitev bo kvalitetnejša in bolje razumljena, če bo okrepljena še s telesnogovorico ali gestikulacijo (prav tam, str. 337-338).9