meri osnovno znanje o razumevanju in uporabi strojne in programske opreme, v manjši meri paznanje o konkretnih možnostih didaktične uporabe IKT (prav tam, str. 27). Če povzamemopodatke za nekatere države:V Grčiji denimo, osnovnošolske učitelje usposabljajo za uporabo IKT tako v času študija, kottudi kasneje med strokovnim spopolnjevanjem, ki obsega <strong>pri</strong>dobivanje <strong>osnovnih</strong> računalniškihspretnosti, vključevanje računalnika in IKT v učni proces in seznanjanje s programsko opremo(prav tam, str. 27 - 28).V Luksemburgu in na Finskem imajo za vse učitelje, podobno kot v Grčiji, organiziranoizobraževanje o uporabi IKT v času študija in v času rednega strokovnega spopolnjevanja. V temčasu si <strong>pri</strong>dobivajo (1) znanja o uporabi <strong>osnovnih</strong> računalniških spretnosti (npr. delo zurejevalniki besedil kot je Word), (2) znanja o spletnih iskalnih orodjih (internet), elektronskipošti in razumevanje o koristnosti uporabe <strong>pri</strong> poučevanju in (3) zahtevnejša znanja o uporabiračunalniške <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> in učenju (prav tam, str. 28).V Lichtensteinu obstajajo različni programi usposabljanja učiteljev za uporabo računalniške<strong>tehnologije</strong>: (1) usposabljanje za učitelje, ki potrebujejo računalnik za <strong>pri</strong>prave na pouk; (2)usposabljanje za učitelje, ki želijo računalnik uporabljati tudi za izvajanje pouka – se pravi, da gauporabljajo za obravnavo vsebin, ponazarjanje ipd.; (3) usposabljanje, posebej namenjenoučiteljem računalništva kot učnega predmeta; ter (4) usposabljanje za učitelje, ki bodopotrebovali računalnik v bolj specializirane namene (prav tam). Opisano usposabljanje je deldodiplomskega izobraževanja učiteljev in tudi del njihovega rednega strokovnega spopolnjevanja(prav tam).Z namenom, da bi povečali učinkovitost usposabljanja učiteljev za uporabo računalniške<strong>tehnologije</strong>, v nekaterih državah, kot sta npr. Švedska in Velika Britanija, učiteljem, ki to želijo,v času usposabljanja ponudijo v uporabo ustrezno računalniško in programsko opremo, (pravtam).V nekaterih drugih evropskih državah (v Franciji, na Nizozemskem, Švedskem, Islandiji, pa tudiv prej omenjeni Veliki Britaniji) je usposabljanje učiteljev za uporabo IKT organizirano boljfleksibilno. Spletna omrežja, kot je npr. prej omenjeno evropsko šolsko omrežje EuropeanSchoolNet, posredujejo izdelke, izobraževalne storitve in programe za samoizobraževanje, ki sijih izmenjujejo učitelji preko spleta in tako delijo svoja znanja in izkušnje (prav tam, str. 28 -29). Države, kot so Nemčija, Francija in Italija, spodbujajo tudi javno-zasebna partnerstva, kišolam omogočajo, da se povezujejo z zasebnimi inštitucijami, ki usposabljajo učitelje za uporaboIKT (prav tam, str. 29).56
Tudi raziskava Key data... (2004) je pokazala, da osnovnošolski učitelji v večini evropskih držav<strong>pri</strong>dobijo osnovno znanje o uporabi IKT <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> v času dodiplomskega študija. To znanjepraviloma zadošča, da lahko učitelji samostojno uporabljajo IKT kot del izobraževalne<strong>tehnologije</strong>. V tej raziskavi (prav tam, str. 42) je posebej omenjeno tudi izobraževanje učiteljevza poučevanje IKT kot posebnega učnega predmeta (<strong>pri</strong> nas denimo Računalništvo aliInformacijsko opismenjevanje). Učitelji se za poučevanje teh predmetov izobražujejo bodisi poposebnih študijskih programih (npr. Finska, vzhodnoevropske države) bodisi si lahkokvalifikacijo za poučevanje <strong>pri</strong>dobijo po programih za izpopolnjevanje po zaključenem študiju(npr. na Malti). V Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in Veliki Britaniji pa lahko učitelji dodatnokvalifikacijo za poučevanje IKT <strong>pri</strong>dobijo v programih, ki so del dodatnega usposabljanjaučiteljev, ki ga organizirajo šole, na katerih so zaposleni in traja različno dolgo.Zaključimo torej lahko, da si učitelji <strong>osnovnih</strong> šol v večini evropskih držav <strong>pri</strong>dobijo znanje zauporabo računalnika <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> v okviru študija, nadgrajujejo pa ga lahko s stalnim strokovnimspopolnjevanjem ali pa po programih za izpopolnjevanje izobrazbe. Za poučevanje posebnegaučnega predmeta, kot je <strong>pri</strong> nas denimo računalništvo ali informacijsko opismenjevanje, je navoljo bodisi poseben pedagoški študijski program na dodiplomski stopnji (npr. Finska), ali palahko učitelji ta predmet poučujejo po opravljenem programu izpopolnjevanja izobrazbe (npr. vBelgiji, Nemčiji, Luksemburgu, Veliki Britaniji in Malti) (prav tam, str. 42).V Sloveniji je skladno s 5. členom Odredbe o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletniosnovni šoli učitelj predmetov urejanje besedil, multimedija ter računalniška omrežja (predmeti,ki sodijo v sklop izbirnega predmeta računalništvo), kdor je končal univerzitetni študijskiprogram iz računalništva in informatike ali organizacije dela (smer študija - organizacijskainformatika), kdor izpolnjuje pogoje za učitelja informatike v izobraževalnih programihgimnazije, lahko pa tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v tretjem obdobju devetletne osnovnešole.Kot ugotavljajo Gerlič idr. (1999) je skladno s trendom naraščanja števila računalnikov inprogramske opreme v Sloveniji naraščalo tudi število učiteljev, usposobljenih za uporaboračunalnikov. Kot pišejo avtorji, so si učitelji lahko najprej opravili »dopolnilno izobraževanje(zdi se, da je šlo za program izpopolnjevanja, op.a.) za fakultativni predmet Informatika inračunalništvo, ki je obsegalo 150 ur in je služilo kot <strong>pri</strong>dobivanje ustrezne izobrazbe iz57
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10:
1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12:
v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20: trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96: Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104: olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108: moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112: 28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114: ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba