2.2 UČNI PRIPOMOČKIIzraz učni <strong>pri</strong>pomočki se v literaturi pogosto pojavlja skupaj z učili, učnimi sredstvi ali pomagali.Pojem učnih <strong>pri</strong>pomočkov uporabljajo in opredeljujejo Šilih (1961), ki jih poimenuje »učilni<strong>pri</strong>pomočki«, Andoljšek (1973), Podhostnik (1981) in Poljak (1991), ki govori o tehničnihpomagalih, vendar je iz besedila razvidno, da gre za učne <strong>pri</strong>pomočke.Šilih opredeli učne <strong>pri</strong>pomočke kot »pomagala, s katerimi rokujejo učenci« in pravi, da»obsegajo vsa sredstva, ki jih učenci potrebujejo za uspešno šolsko in domače učenje.« (Šilih1961, str. 262). Razvrsti jih na osnovni (svinčniki, peresa, zvezki, pisalni bloki, ravnilo, trikotnik,plastelin, barvni papir, škarjice, barvice, čopiče, ...) in posebni <strong>pri</strong>bor (ročna stavnica, ročnoračunalo, ročni zemljevidi, <strong>pri</strong>bor za prostoročno in geometrijsko risanje, za tehnični pouk) (pravtam str. 263-264). Med učne <strong>pri</strong>pomočke po opredelitvi tega avtorja sodi tudi učbenik (prav tam,str. 264).Andoljšek (1973) razume učne <strong>pri</strong>pomočke v odnosu do učil. Kot smo že zapisali, je učilo zanj»predmet, ob katerem učenec dobiva znanje neposredno, učni <strong>pri</strong>pomoček pa je predmet, ki ktemu <strong>pri</strong>pomore.« (Prav tam, str. 129). Mednje šteje kredo, tablo, pohištvo v učilnici, kabinetuipd. Pri tem avtorju je pomembno izpostaviti, da med učili in učnimi <strong>pri</strong>pomočki težkopostavimo jasno mejo, ker so med njimi možni prehodi. Če namreč nek učni <strong>pri</strong>pomoček <strong>pri</strong><strong>pouku</strong> proučujemo skupaj z učenci, ta postane učilo.Podhostnik (1981) učne <strong>pri</strong>pomočke obravnava v okviru obravnave učnih sredstev. Definira jihkot »tista učna sredstva, ki le posredno pomagajo <strong>pri</strong> dajanju oz. <strong>pri</strong> <strong>pri</strong>dobivanju informacij.«(Prav tam, str. 198). Sem šteje tablo, kredo, flanelograf, grafoskop, diaprojektor, sistemresponderjev, kino projektor ipd. Tako kot Andoljšek (1973), tudi ta avtor meni, da učni<strong>pri</strong>pomočki lahko spremenijo svojo funkcijo in postanejo učila, če postanejo predmetproučevanja oz. obravnave <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Po njegovi definiciji učne <strong>pri</strong>pomočke uporabljajo učitelji,nekatere pa tudi učenci sami.Poljak (1991, str. 58) pa govori o tehničnih pomagalih, ki jih poimenuje tudi učna pomagala, injih razume kot »orodje za delo« v izvirni stvarnosti, z učnimi sredstvi in za delo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Soena od pomembnih sestavin materialno – tehnične osnove pouka. Avtor med ta orodja šteje10
trikotnik, ravnilo, šestilo, kotomer, različna stojala, demonstracijske pulte (mize), obešala,posodo, svetilke, pincete, ekrane, epiprojektor, diaprojektor, magnetofon, radio, televizijo,mikroskop in še mnoge druge <strong>pri</strong>pomočke. Podobno kot že omenjeni avtorji tudi Poljak meni(prav tam), da je nek predmet lahko enkrat učno pomagalo oz. <strong>pri</strong>pomoček (»orodje«), drugič, koje sam predmet obravnave <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, pa postane učno sredstvo.Čeprav je obravnavane pojme – učila, ponazorila, učni <strong>pri</strong>pomočki – sicer težko vsebinskorazmejiti, saj njihov pomen ni za vse avtorje enak, lahko na podlagi prevladujočih opredelitev, kismo jih povzeli po različnih avtorjih, sklenemo: ponazorila so bodisi fizični objekti bodisiverbalne in neverbalne reprezentacije obravnavanih učnih vsebin (tj. enaktivna, ikonična insimbolna ponazorila) in so v tem smislu širši pojem od učil, ki jih je mogoče definirati kot tistefizične objekte, ki jih učitelj uporablja <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> in so nosilci učno relevantnih informacij (npr.modeli molekul, makete in druga ikonična ter enaktivna ponazorila). Za razliko od ponazoril inučil pa so učni <strong>pri</strong>pomočki tisti predmeti, ki jih učitelj <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> sicer uporablja, vendar pa saminiso nosilci učno relevantnih informacij (npr. LCD projektor, televizija, grafoskop, ipd.) in jihzato tudi ni mogoče uvrstiti med ponazorila.2.3 UČNA GRADIVAV nadaljevanju bomo opredelili pojem učnih gradiv kot del izobraževalne <strong>tehnologije</strong>. Pri tembomo izpostavili učbenike kot eno najpogosteje uporabljenih učnih gradiv <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, <strong>pri</strong> čemersi bomo pomagali z definicijo Štefanca (2005) in opredelitvijo učbenika v Pravilniku opotrjevanju učbenikov (2006).Za učna gradiva lahko zapišemo, da so to vsa posebej <strong>pri</strong>pravljena gradiva, ki so namenjenauporabi <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> in učenju oz. <strong>pri</strong> obravnavi posameznih učnih vsebin ter doseganjuposameznih učnih ciljev iz učnih načrtov in so zato ustrezno didaktizirana. Med učna gradivaštejemo knjige, enciklopedije, atlase, slovarje, učbenike ipd., zlasti torej gradiva v pisni obliki.Ta del izobraževalne <strong>tehnologije</strong> se je v šoli pojavil že zelo zgodaj, ko so učitelji oblikovali in<strong>pri</strong>pravljali lastna učna gradiva za učence, predvsem pa so postala bolj dostopna z izumom tiska.Danes so učna gradiva še vedno zelo pomembna <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, saj so poleg učiteljeve neposrednerazlage pomemben učni vir za učence.11
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4: ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6: ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8: 4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10: 1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12: v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14: 2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16: 4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17: 4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 21 and 22: naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24: statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26: posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28: 2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30: usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32: avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34: Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36: poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38: pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40: pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42: Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70:
1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72:
4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74:
Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76:
4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78:
kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80:
po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82:
Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84:
Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86:
Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88:
Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90:
vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92:
uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93 and 94:
dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 95 and 96:
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î s
- Page 97 and 98:
Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100:
Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102:
Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104:
olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106:
Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108:
moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110:
6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112:
28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114:
ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116:
8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117:
IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba