izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>. Pričakovano je tudi to, da se noben od učiteljev ni opredelilza odgovor nikoli.Zanimala pa nas je tudi povezava mnenja o opremljenosti šole z izobraževalno tehnologijo zmnenjem o pogostosti njene uporabe <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>.Za potrebe preverjanja hipoteze smo združili kategorije (»zelo slabo je opremljena« s kategorijo»slabo je opremljena« in »dobro je opremljena« z »zelo dobro je opremljena«) v dve kategoriji(dobro je opremljena vs. slabo je opremljena) in ju <strong>pri</strong>merjali s kategorijama pogostosti uporabeizobraževalne <strong>tehnologije</strong>, kjer smo prav tako združili kategoriji »pogosto« in »zelo pogosto« vkategorijo »pogosto«.Spodnja tabela (18) <strong>pri</strong>kazuje mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> glede namnenje učiteljev o opremljenosti šole z njo.Mnenje oopremljenostišoleSlabo jeopremljenaDobro jeopremljenaMnenje o pogostosti uporabe ITPogosto RedkoSkupaj8 (42 %) 11 (58 %) 19 (100 %)72 (89 %) 9 (11 %) 81 (100 %)Skupaj 80 (80 %) 20 (20 %) 100 (100 %)Tabela 18: Mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> glede na mnenje učiteljev o opremljenosti šole znjoIz tabele lahko razberemo, da učitelji, ki menijo, da je šola, na kateri so zaposlene, dobroopremljena z izobraževalno tehnologijo, menijo, da le-to tudi pogosto uporabljajo (89 %). Pavendar tudi slaba polovica (42 %) tistih, ki menijo, da je njihova šola slabo opremljena, vseenomeni, da uporablja izobraževalno tehnologijo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> pogosto.Ker pogoji za uporabo χ 2hipoteze neodvisnosti.preizkusa niso bili izpolnjeni, smo opravili Kullbackov preizkus2Î = 17,706 (α = 0,000; g = 1)86
Ugotovili smo, da je vrednost 2Î statistično pomembna, zato ničelno hipotezo, ki pravi, da medmnenjem o opremljenosti šole in mnenjem o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong><strong>pouku</strong> ni povezanosti, zavrnemo s tveganjem manjšim celo od 0,00 %. Sprejmemo pa nasprotnohipotezo, ki pravi, da mnenje učiteljev o opremljenosti šole z izobraževalno tehnologijo vplivana mnenje o pogostosti uporabe izobraževalne <strong>tehnologije</strong> <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>.Iz podatkov v tabeli 18 je razvidno, da učitelji, ki poučujejo na šoli, ki je po njihovi oceni dobroali pa zelo dobro opremljena z izobraževalno tehnologijo, menijo, da pogosteje uporabljajoizobraževalno tehnologijo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong>, kot učitelji, ki poučujejo na šoli, ki je po njihovi ocenislabo ali zelo slabo opremljena z izobraževalno tehnologijo. Zdi se, da podatki pravzapravsledijo zdravorazumski logiki: če namreč predpostavimo, da mnenje učiteljev o opremljenostišole z izobraževalno tehnologijo odraža dejansko stanje glede opremljenosti šole z izobraževalnotehnologijo, je logično <strong>pri</strong>čakovati, da bodo učitelji na bolje opremljenih šolah tudi pogostejeuporabljali razpoložljivo izobraževalno tehnologijo. To si lahko razlagamo s tem, da so učitelji,ki imajo na voljo dovolj izobraževalne <strong>tehnologije</strong>, prav z razpoložljivostjo le-te v veliki merispodbujeni za njeno uporabo, morda tudi bolj motivirani, da se jo naučijo uporabljati in joposledično tudi dejansko pogosteje uporabljajo <strong>pri</strong> svojih učnih urah, kot tisti, ki so mnenja, da ješola z izobraževalno tehnologijo slabše opremljena.Podobno so ugotovili tudi v raziskavi Najpogosteje uporabljeni mediji v prvi triadi devetletke(Rebec 2004), kjer je bilo 80 % anketiranih mnenja, da so šole dobro ali zelo dobro opremljene zučnimi mediji, obenem pa so učitelji, ki poučujejo v prvem triletju in so menili, da je njihovašola dobro ali zelo dobro opremljena z izobraževalno tehnologijo, pogosteje uporabljali učnemedije kot tisti, ki so menili, da je šola, na kateri so zaposleni, slabše opremljena z učnimi mediji(prav tam, str. 435-436).Mogoča pa je tudi interpretacija v smeri, da pogostost uporabe tudi vpliva na opremljenost šole zizobraževalno tehnologijo. Pri tem je spet treba predpostaviti, da mnenje o opremljenosti šole zizobraževalno tehnologijo odraža dejansko stanje, in če je temu tako, potem je mogočedomnevati, da ravnatelji na šolah, kjer učitelji pogosteje uporabljajo izobraževalno tehnologijo,tudi več pozornosti namenjajo oskrbi šole z izobraževalno tehnologijo ter so bolj motivirani zavečja vlaganja v opremljanje šole z izobraževalno tehnologijo.87
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKU
- Page 3 and 4:
ZahvalaZahvaljujem se mentorjema re
- Page 5 and 6:
ABSTRACTIn my thesis it is dealt wi
- Page 7 and 8:
4.1 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI
- Page 9 and 10:
1 UVODV diplomski nalogi se bomo uk
- Page 11 and 12:
v izobraževanju, so pa večinoma s
- Page 13 and 14:
2 OPREDELITEV POJMA IZOBRAŽEVALNA
- Page 15 and 16:
4. Izvor učila:- naravni predmeti
- Page 17 and 18:
4. racionalizirajo in reducirajo po
- Page 19 and 20:
trikotnik, ravnilo, šestilo, kotom
- Page 21 and 22:
naloge javnih zavodov (med katerimi
- Page 23 and 24:
statična in dinamična (glede na d
- Page 25 and 26:
posredujočega, zato jih označi ko
- Page 27 and 28:
2. Stopnja avtomatizacije: naravni
- Page 29 and 30:
usposobljenost in znanje o uporabi
- Page 31 and 32:
avtormedijučenecSlika 1: Monomedij
- Page 33 and 34:
Gerlič, Barker in Yeates, Azarmsa
- Page 35 and 36:
poimenujejo. Eni jo prikažejo kot
- Page 37 and 38:
pomagala, učne medije, multimedije
- Page 39 and 40:
pouku in na komunikacijo med učite
- Page 41 and 42:
Dodatno ponazarjanje, ki so ga ponu
- Page 43 and 44: 3.2 FUNKCIJE IZOBRAŽEVALNE TEHNOLO
- Page 45 and 46: popestrijo pouk, saj so nosilci in
- Page 47 and 48: Tudi nekateri drugi avtorji, kot je
- Page 49 and 50: 3. Pri izbiri učnega medija oz. iz
- Page 51 and 52: 1. Faza metodične predpriprave:V t
- Page 53 and 54: tehnologija lahko pripomore tudi k
- Page 55 and 56: jo je financiralo Ministrstvo za š
- Page 57 and 58: ačunalniki in drugo osnovno inform
- Page 59 and 60: priporočila o opremljenosti in vla
- Page 61 and 62: delno financiranje s strani ministr
- Page 63 and 64: vzgojnem področju). Skladno z nara
- Page 65 and 66: Tudi raziskava Key data... (2004) j
- Page 67 and 68: 4 EMPIRIČNI DEL4.1 NAMEN RAZISKAVE
- Page 69 and 70: 1. Opremljenost šol z izobraževal
- Page 71 and 72: 4.4 OPIS OSNOVNE RAZISKOVALNE METOD
- Page 73 and 74: Neodvisne spremenljivke so: spol, l
- Page 75 and 76: 4.7 ZBIRANJE IN OBDELAVA PODATKOVPo
- Page 77 and 78: kateri poučujejo, dobro ali zelo d
- Page 79 and 80: po mnenju učiteljev na opremljenos
- Page 81 and 82: Mnenje učit. o pog.uporabe ITIzobr
- Page 83 and 84: Kategorijo »tiskani besedilni medi
- Page 85 and 86: Mnenje o pogostostiuporabe IT3- 4-
- Page 87 and 88: Pri preverjanju hipoteze smo opravi
- Page 89 and 90: vendar pa je težje dostopna (jo je
- Page 91 and 92: uporabe izobraževalne tehnologije.
- Page 93: dosegajo učne cilje in obravnavajo
- Page 97 and 98: Hipotezo (RH 8) smo preverjali s χ
- Page 99 and 100: Postavili smo hipotezo 9, da razred
- Page 101 and 102: Ocena uspos. zauporabosodobne ITSod
- Page 103 and 104: olj usposobljeni, od tistih z več
- Page 105 and 106: Z nadaljnjim preverjanjem statisti
- Page 107 and 108: moč opaziti trend naraščanja št
- Page 109 and 110: 6 LITERATURA:1. Andoljšek, I. (197
- Page 111 and 112: 28. Rebec, M. (2004). Najpogosteje
- Page 113 and 114: ANKETNI VPRAŠALNIKLepo pozdravljen
- Page 115 and 116: 8. Katero izobraževalno tehnologij
- Page 117: IZJAVA O AVTORSTVUPodpisana Neva Ba